Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Če smo resnično iskreni, je to samo 1/3 tega, kar v resnici smo, 2/3 zato povzročata nemir.
2/3 sta torej laž...ali kaj?
Nikakor ne. Igra, mogoče. Predvsem pa del nas, ki ni čisto naš. Tisti najbolj naš je naš karakter, geni, naša 1/3. Je pa odvisno, kao močna je ta tretjina. Če si zajeban karakter , ta tretjina prevaga, a se vsake toliko časa oglasita ostali dve v obliki nemira. Če prevladata ena ali obe od ostalih dveh tretjin, imaš bolj šibek karakter, a se vsake toliko vseeno oglasi tista prva v obliki nemira.
Najbolj idealno je sorazmerno delovanje vseh tretjin - to so zmagovalci ... ampak ... potem bi življenje bilo blazno dolgočasno, se ti ne zdi
Ce zavzames stalisce.. da iskrenosti postavis mejo.. potej jo lahko postavis zelo visoko ali pa zelo nizko..
Ne mores biti malo iskren.. do meje... SI ali pa NI SI!
Ja, samo tu pomoje še vseeno obstajata dve iskrenosti - do sebe in do drugih. V absolutnem smislu nisi iskren, če nisi iskren do vseh. Lahko pa do sebe si, do drugih pa ne.
Do sebe si lahko popolnoma, če se poznaš.
Do drugih je fajn uporabiti tudi kakšen občutek :). Kar lahko izključi popolno iskrenost v vsakem trenutku in vsaki situaciji. Ne pa na dolgi rok.
Do drugih je fajn uporabiti tudi kakšen občutek :). Kar lahko izključi popolno iskrenost v vsakem trenutku in vsaki situaciji. Ne pa na dolgi rok.
Če uporabljaš občutek do soljudi, je nemogoče biti popolnoma iskren. V bistvu, ko takole razmišljam... saj vsa kvaliteta življenja ni samo v iskrenosti, je tudi v neiskrenosti, ki jo uporabimo, ko imamo občutek do ljudi.
Predvsem pa del nas, ki ni čisto naš. Tisti najbolj naš je naš karakter, geni, naša 1/3.
Kaj pa drugi dve tretjini, ki nista čisto naši..kako naši pa sta, če ne čisto? In tisto, kar ni najbolj....zakaj ni naše? In kakšno je ? Samo bolj? Samo je?
Kaj pa če si sama tista, ki išče popolnost? Ki hoče samo najbolj? Ki hoče samo čisto?
In te "motim",ker sprejem tudi drugačno, ne najboljše in tudi malo umazano?
Ce zavzames stalisce.. da iskrenosti postavis mejo.. potej jo lahko postavis zelo visoko ali pa zelo nizko..
Ne mores biti malo iskren.. do meje... SI ali pa NI SI!
Ja, samo tu pomoje še vseeno obstajata dve iskrenosti - do sebe in do drugih. V absolutnem smislu nisi iskren, če nisi iskren do vseh. Lahko pa do sebe si, do drugih pa ne.
To ni mogoce...
obstaja samo iskrenost do sebe..
ce si do sebe.. si do drugih tudi..
ce do drugih nisi.. potem to pomeni, da do sebe nisi...
Do drugih je fajn uporabiti tudi kakšen občutek :). Kar lahko izključi popolno iskrenost v vsakem trenutku in vsaki situaciji. Ne pa na dolgi rok.
Če uporabljaš občutek do soljudi, je nemogoče biti popolnoma iskren. V bistvu, ko takole razmišljam... saj vsa kvaliteta življenja ni samo v iskrenosti, je tudi v neiskrenosti, ki jo uporabimo, ko imamo občutek do ljudi.
Ker ljudje smo skupek genov, vpliva okolja in časa.
Zakaj pa okolje in čas nismo mi? Zakaj so moji samo geni?
Ker so geni tvoja biološka danost. Kot kriv nos. Štrleča ušesa ... Čas in okolje pa sta bolj ali manj naključna, a zato nič manj naša, pa vendarle ne naša kot neka naravna danost.
ce do drugih nisi.. potem to pomeni, da do sebe nisi...
tukaj je tezko goljufati..
Jaz mislim drugače. Lahko si iskren do sebe, priznaš sam sebi vse, se vsega zavedaš, si ne mažeš oči... Vendar zaradi občutka do človeka komu kaj tudi zamolčiš.
Ljudem pač rečeš, da zagovarjaš tezo, da je oče=mati. Pika. Konc.
Ne, tega ne zagovarjam. Zanima me samo, zakaj tudi oče ne bi mogel biti dober oče in vzgojitelj? Zakaj se apriori negira njegova vloga?
Daj ti to odgovori... za zacetek..
Povej ti.....ti si moški.
.....da ti ne serviram popolnega odgovora....
malo cajta prosim za tole.. ni tok simpl..
ne mors pozabit.. na oceta.. ne mors pozabit na mamo..
biti pravicen do obeh... pri taksni razdalji.. skoraj nemogoce..
Kaj je bolje za otroka? Ne vem..
Nejcko ti zlo dobro pise.. da ta sprevi v razmisljanje.. samo ti pa se moras odlocit.. in si se.. kot si najbolje znala.. in kot se ti je zdelo najbolje..
ce do drugih nisi.. potem to pomeni, da do sebe nisi...
tukaj je tezko goljufati..
Jaz mislim drugače. Lahko si iskren do sebe, priznaš sam sebi vse, se vsega zavedaš, si ne mažeš oči... Vendar zaradi občutka do človeka komu kaj tudi zamolčiš.
Ce je tako.. da si do sebe.. iskren.. da si ne mazes oci.. potem temu sigurno sledi neka akcija.. Lahko naredis sam akcijo.. in si tiho.. da ne prizadenes drugega.. ne more pa biti vse isto kot prej..
Samo na dolgi rok... s cim drugega bolj prizadanes.. ker si hotel, da ga ne bi... al ker si bil iskren? Vprasaj vse.. ki so to doziveli, da jim je drugi hotel prisparat prizadetost.. duplicirali so jo..
In te "motim",ker sprejem tudi drugačno, ne najboljše in tudi malo umazano?
Sploh ne. Prej obratno. Na nek način ti zavidam. Ker ti si zajeban karakter , torej pri tebi je prevladala prva tretjina. Jaz sem pa bolj šibek karakter, pri meni prevladujeta drugi dve tretjini.
Ti imaš "jajca" narediti nekaj, česar si jaz ne bi upala (zaradi imiđa, pa čeprav ob zavesti, da prej škodim kot koristim), ti pa nimaš "jajc" narediti to, kar delam jaz (pod krinko imiđa, pa čeprav ob zavesti, da lahko prej škodiš kot koristiš)
A obe imava isti problem. Obema se občasno pojavlja tisti črv, imenovan nemir. Kaj pa, če bi ...
Natisni
, ta tretjina prevaga, a se vsake toliko časa oglasita ostali dve v obliki nemira. 
?
