raja
|
No pa imam končno malo časa, da se javim, tudi za mano je ena naporna noč. Zvečer z lahkoto zaspim kot polh ampak potem se zbudim ok. 3h in ne morem in ne morem spati. Spim pa večino na hrbtu, ker mi tako najbolj paše, tako kot je že ena napisala naj ne bi bilo nič narobe, če te telo samo ne opozori na to. Potem pa smo imeli danes ponoči še manjšo nesrečo z našim ta veliki(1.5 let), celo noč se je po malo zbujal, je prehlajen in potem začel kar močno tuliti ok. 5h, ko sem videla, da ne bo sam nazaj zaspal, sem vstala in mu šla pripravljati mlekec, nakar zaslišim eno močen udarec, grem pogledat in vidim, da se je zvrnil iz posteljice (z ograjo). Padel je direktno na glavo, kot bi skočil v prazen bazen, iz nosa mu je kri tekla in jaz sem bila čisto fertik. No potem smo kri ustavil, dali en mrzli obkladek na glavo in je šel z mano v najino posteljo naprej spat. Mali je zaspal takoj, jaz sem se pa še kar tresla in razmišljala kaj bi se mu vse lahko zgodilo. Hvala bogu ima pod posteljico tak debel tepih, ki je verjetno malo ublažil udarec. Zjutraj je mali normalno vstal in jedel, tako, da zgleda da je vse OK. Jaz pa pa še kar mal razmišljam. No tako je to, ko si mama. Včasih se tudi malo ustrašimo za naše malčke.
|