petrazg
|
Oj punce moje... da vam še jaz malo napišem... Saj berem vas dokaj redno, samo za odpisat mi pa časa zmanjkuje. Prejšnji teden smo imeli pri nas doma nor in v petek sem bila že čisto obupana in na koncu moči... Res, vse se je dogajalo na enkrat in nisem imela časa skoraj ne dihat. Anže ga nekaj sračka ponoči, tako da spimo bolj slabo, oči avte menjava (jst moram pa okrog laufat pa prepise, homulogacijo, zavarovanja, registracije urejat), v Celje mi vsak dan nekaj pohištva pripeljejo (kot da smo v butiku naročevali ), v službi smo imeli inšpektorje, punca, ki je risala kuhinje je naredila v dveh mesecih več škode kot koristi (vsaka kuhinja je narisana narobe - stranke se ena za drugo pritožujejo), povrhu vsega pa je bil naš "zlati" očka od ponedeljka do četrtka do 8 v službi ... Dogajalo se je vse in še več... In v petek sem bila tako crknjena, da nisem naredila nič... oz. z Anžetom sva bila na dooolgem sprehodu s prijateljco in z njeno princesko, ob 3sem šla v službo, kjer sem zdržala celih 15 minut... Potem sem pa šla še malo v BC pogledat (tako kot Cappy samo pogledat), pa sem spet full zapravila za našega maega sončka... pa še Majchi sem srečala... potem pa domov k Anžetu... Morala sem se malo skašlati. pa se opravičit ker se vam toliko nisem javila, samo res nisem imela energije... Vas pa pogrešam babike in vaše malčke zelo... Ponoči se po novem zbujamo ob 2, 4 in 6.30 smo lačni, in nikakor se ne more najesti, tako da počasi res ne vem več. Zdaj sem Anžetu že dva večera po žlički dajala rižolino, ki ga zelo lepo je in kar nekja ga tudi poje, samo spi pa čisto nič dlje. Včeraj sem mu poskusila dati tudi jabolko, pa je delal take grimase kot da bi mu ponujala nekaj neužitnega. Bomo še danes enkrat poskusli... Grem tole poslat, pa napisat nadaljevanje...
_____________________________
26.5.2007 naju je s svojim rojstvom osrečil ANŽE... najina sreča in največji ponos... 7.5.2009 smo dobili še enega sončka... LUKA je njegovo ime...
|