trojči
|
Andreja, ni važno, če se čutiš napadeno, tudi ni važno, da se oglašajo ženske, ki so anonimne, ker ne upajo povedati svojega mnenja pod svojim nikom, ker jih je strah, da bi se zamerile kateri od tukajšnjih bivših ljubic, ki imajo zdaj otroke s temi kurbirji. Žal. Za mene so to kurbirji, ker jih poznam še pa još, ki so nezadovoljni v zakonu, a stran ne grejo in varajo dokler ne naletijo na kako, ki se tja in nazaj zaljubi v njih in vse verjame, kar ji natvezijo in jim da, kadarkoli se jim zahoče. In te ljubice so ponavadi vsaj deset let mlajše. Važno je, da boš morala razčistiti najprej sama s sabo, šele potem boš lahko kvalitetno govorila s tvojim. On tudi ni nor, še predobro ve, kaj pomenijo trije otroci, vsi tvoji. Ti si ženska, imaš naravni nagon, materinski nagon, otroke imaš že po svoji naravi rada. Pri moških je to, da imajo otroke radi zasluga družbe, stila življenja, družbenih vrednot, ne narave. On bi imel zdaj tri, ti pa samo enega. Tu je srž problema. Ena je zadnjič lepo napisala, da če bi imeli moški toliko otrok, kolikor si jih želijo, bi človeštvo izumrlo. No, razčistiti moraš sama s sabo, če res ne igraš nobene vloge pri razpadu te družine. Naj ti povem svojo izkušnjo. Mlada (cca 24), željna ljubezni, tiste iz pravljic, sem se zaljubila v dobro situiranega nekaj let starejšega poročenega butla. Pravil mi je, da z ženo ločeno spita, da mu gre žena na živce, da je gospodovalna, važička..... Čeprav je bil poročen, sem spala z njim. Kak mesec. Potem pa zvem, da seksa še pa vseeno z ženo. Takoj sem pobrala šila in kopita. In ne vprašaj, še danes sta skupaj. Da ne govorim o ostalih poročenih, ki so me žicali, ki so mi bili všeč, v enega sem se celo zaljubila, a spala nisem z njimi, tolko pameti sem se naučila iz tiste izkušnje. Ko so jamrali, kake žene imajo, sem jim samo vprašala, zakaj se ne ločijo. Po desetih in več letih od tega se še noben ni ločil. Klicaj. Hočem povedati, da so ljubice tiste, ki so odločilni faktor, ne slab zakon. Če ljubic in njihove zaljubljenosti in sebične slepote ne bi bilo, bi vsi ti slabiči ostali pri svojih družinah v "nemogočih nesrečnih" zakonih. Pa to ni moja stvar. Slej ko prej si mora vsak človek pogledati v dušo in se vprašati, če je s svojo sebičnostjo prizadel koga in se mu opravičiti, razen če ga ne bi z opravičilom še bolj prizadel. Verjamem v to.
< Sporočilo je popravil trojči -- 21.6.2007 12:41:36 >
|