ircica
|
Kostji žugam in mu pravim ti-ti-ti. Kar je samo povod za režanje. Ampak ker se razburi, včasih celo pozabi na zadevo, ki jo je počel. Večinoma ga je pač treba prestavit fizično in ko vidi, da grem proti njemu, jo sam ucvre stran, da ga bom lovila. Pa ga in je že druga zabava. Če pa še vztraja, ga poskusim preusmerit. Ampak to mora biti ful zanimivo - npr. ročni sesalec, melodija na mobitelu, mačka, ne kar neka igračka. Če še ne gre, stvar odstranim ali pa ga poberem in odnesem v drug prostor.
Čeprav se mi zdi, da zdaj že ve, česa ne sme in se tja odpravi takrat, ko hoče kaj od mene. Pozornost, hrano, spanje - pred spanjem je sploh prava barabica. No, okraski z jelke so bili neustavljivo privlačni, skoz jih je snemal in mi jih nosil. Če jih nisem dovolj hitro nazaj obesila, pa mi jih je vzel in poskusil sam obestit na jelko. Je bilo danes pol manj opozarjanja, ko sem jo podrla.
Mene nagajanje ne moti tako, tudi če se uleže, ga še vedno lahko odnesem od vsepovsod. Bolj mi para živce taki visokofrekvenčni sopranistični tulež, ki gaje v zadnjem tednu razvil. Kot bi ga kaj bolelo (ja, srce se mu para ob krutosti), čisto rdeč postane in se zvija na tleh. 20x na dan. Eni so bolj verbalni, naš pa ima napade trme pri enem letu nameso pri dveh
|
Natisni
. Tiste sinhronizirane 
naša dobro ve kaj ne sme, pa gre tja stikat in pravi: ajs, ajs 
. 
, pa očitno ne bom prišla danes tja 
