Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Tinakara jaz mu roka ne bi omenila...raje tako kot si rekla, da mu boš dala čas (tako kot je napisala Taly) in potem ko veš oz. boš čutila da ne moreš več, pa četudi še ne bo konec leta 2008, enostavno poveš in greš... srečno
Ko se bosta že pogovarjala, omeni tudi biološko uro. A mislita, da se bosta odločila za otroka, pa kar bo? Kaj pa če se to čakanje zavleče za nekaj mesecev/let... pa potem čakanje na umetno... Ne vem, no... Čas teče, tudi zanj!
Kaj, če bi ti malo premislila? Pomisli... Se bo odločil zaradi tebe za otroka, boš zanosila, donosila, potem pa ti ne bo pomagal? Ker še vedno ne bo imel želje po otroku? Pomisli, kako bi ti šele takrat bilo, tožila bi, da ne misli na otroka, ne nate.. Niso vsi za otroke, zaradi tega ga zapustiti... Nevem no.... Nisi pri sebi malo, če lahko to rečem...
Kaj, če bi bil neploden? Bi ga zaradi tega zapustila? Pa tvoja ljubezen do njega? S tem mu ravno ne izkazuješ ljubezni, če se ti gre bolj za spočetje otroka, kot zanj...
Kaj, če bi ti malo premislila? Pomisli... Se bo odločil zaradi tebe za otroka, boš zanosila, donosila, potem pa ti ne bo pomagal? Ker še vedno ne bo imel želje po otroku? Pomisli, kako bi ti šele takrat bilo, tožila bi, da ne misli na otroka, ne nate.. Niso vsi za otroke, zaradi tega ga zapustiti... Nevem no.... Nisi pri sebi malo, če lahko to rečem...
Kaj, če bi bil neploden? Bi ga zaradi tega zapustila? Pa tvoja ljubezen do njega? S tem mu ravno ne izkazuješ ljubezni, če se ti gre bolj za spočetje otroka, kot zanj...
Točno tako. O tejle umetni pa to, pa bolje da se ne pogovarjaš z njim, ker ga boš odbila zaradi občutka, da je ON neploden. Kaj hujšega kot nož v srce???
In postavljanje rokov je izsiljevanje. Ti boš gledala na datum in kolendar, on pa švical. Od vsega hudega še seksal več ne bo s tabo.
In postavljanje rokov je izsiljevanje. Ti boš gledala na datum in kolendar, on pa švical. Od vsega hudega še seksal več ne bo s tabo.
Točno. In jaz nebi prenesla, da bi gledala otročička, ki bi moral biti sad ljubezni, zraven pa razmišljala, da sem ga dobila samo zato, da je ugodil moji želji ali da sem ga izsilila. Ne vem no... očitno ima fant razloge, ker pri 34 letih, 9 letih zveze, skupnem življenju in službi še ne čuti potrebe po "koraku naprej". Mogoče nisi ti predmet njegovih pomislekov, nekateri moški se bojijo, da z otrokom izgubijo svobodo, da bojo mogli početi samo še družinske stvari. Midva z mojim sva otroke sprejela kot nekaj čisto naravnega, otrok ne dajeva na prvo mesto, ampak skrbiva, da smo na prvem mestu vsi, da se vsi skupaj dobro počutimo... pa tudi če otrok kakšen dan ni skopan ali točno ob uri v postelji. Tako nisva imela nobenega napada panike niti po porodu niti kasneje, nobene krize, v bistvu otroci sploh niso tako močno spremenili najinega življenja, razen seveda na bolje.
Spet sem dobila nekaj mnenj, ki so mi dala misliti, ne veste kako vesela sem, da se lahko o tem pogovarjam z vami. Pa bom odgovorila na nekaj stvari;
- nekakšen rok torej odpade, sicer pa tudi sama nisem pristaš tega, je bil bolj (slab) preblisk...in je verjetno res, kot sem že tudi sama napisala, ko začutiš da ne moreš več, to enostavno poveš..
- ne želim si, da bi prišlo do situacije da bi se samo zaradi mene odločil za otroka in da bi potem ostala sama. želim si, da bi si to želel, ampak stvari so tako zmedene, da včasih več ne vem, kaj naj si mislim. On si otrok želi, o tem sva se že večkrat pogovarjala, najini cilji so enaki. Večkrat tudi v pogovoru omenja, kako bo če bodo otroci (kar pomeni da si to vseeno predstavlja?), ko ga povprašaš po najinem odnosu, ki je meni osebno všeč in nimam pripomb, tudi sam reče, da se nima za pritoževati in da mu nič ne manjka. Odnos do drugih otrok ne bi mogel biti bolj očetovski, vsakič ko sva v bližini otrok (od dojenčkov naprej) se veliko ukvarja in zabava z njimi in izgleda, da mu je res lepo. Zaradi vseh teh razlogov sem zelo zmedena in se vprašam, kaj za hudiča je narobe?
To se bosta pa morala s partnerjem sama pomenit. Če si pa res tako želiš otroka imet, ga pa postavi pred dejstvo ali otrok ali pa greš. Tu ti več ne bomo mogle svetovat. Pogovori se in bodi direktna in zelo odločna, da bo videl da misliš resno in ne cincaš.
Pa si se sploh pogovorila z njim? Si mu povedala, da opažaš,da ima rad otroke, in da ne razumeš, zakaj še noče imeti otroka? Mogoče je problem v tebi? Pogovor marsikaj reši, tako, da pogovorita se, da in ti in on vesta, na čem sta...
Moja izkušnja je ravno obratna tvoji, moj (sedaj bivši fant) si je želel otroka, skupaj sva bila že 5 let in stanovanje in oba službo. Pa sem kar naprej poslušala , da bi imel otroka. Upirala sem se z vsemi štirimi. Vedno sem govorila, da nisem še pripravljena - u bistvu pa sem se bala, nisem bila sigurna v naju in kot se je kasneje izkazalo sem imela prav. Ko sem spoznala sedanjega moža nikoli ni bilo dvoma o ničemer, za otroka sem se odločila v trenutku in sedaj imava najlepšo pikico na svetu. Nočem te nekaj strašit, ampak vsaka stvar zahteva premislek in svoj čas.
_____________________________
Vedno misli na to kar imaš in ne na tisto česar nimaš
Se vaši dojenčki (6–12 mesecev) radi crkljajo? Moj sploh ne posluša, samo odriva me, pleza name, vleče, ... niti nošenje noče, samo gleda stran. To se mi zdi res čudno ... Kakšni so vaši?