lastovka79
|
No, glede psihe, da Vam še nekaj povem. Prvič, ko sem bila na ivf, se nisem sekirala, ali bo uspelo, ali ne, no mogoče sem se sedaj malo napačno izrazila, ampak razložila vam bom, kaj s tem mislim. Prvič sem bila prepričana, da z umetno oploditvijo bom 100-odstotno noseča - da bo uspelo že v prvem poskusu - saj z umetno oploditvijo ne more biti drugače, saj ti vstavijo oplojeno celico, in s tem bom sigurno noseča. In res sem uspela - bila sem noseča - toda žal se je končalo s SS - s tem da predvidevam, da je bil vzrok za to, da mi je teden dni pred krvnim testom padla plomba iz zoba in 2 dni po potrjeni nosečnosti sem imela tako hude bolečine v zobu, da nisem mogla ne spat, ne ležat, itd - saj veste, kako to izgleda. Pikice nisem želela ogrožati in sem si rekla, da bom poskusila počakati vsaj 14 dni, preden grem zobozdravniku, da se pikica pravilno vgnezdi. Tako sem vztrajala teden dni z bolečinami, toda to sigurno tudi ni bilo dobro za najino pikico. Pred drugim postopkom sem pa začela prebirati vse te forume in sem spoznala, da le ni tako enostavno, kot sem si jaz to zamislila, da le ni nujno, da 100-odstotno uspe postopek in da obstaja celo možnost, da ne pridelaš jajčec oziroma da se ta potem tudi ne oplodijo. Tako da sem imela cel drugi postopek ivf samo strah v sebi, ali bo uspelo, ali ne. Pridelala sem vedno dovolj celic in oplodile so se - toda žal drugi ivf ni bil uspešen. Zato vam pravim punce - bodite optimistične in same sebe prepričajte, da bo uspelo, ker sama na sebi sem ugotovila, da če v to nisi sam prepričan, da bo uspelo, potem je tudi verjetnost izredno majhna, da bo uspelo. Seveda si bo zdaj marsikatera mislila, iz katerega planeta je pa ta ženska ušla, da dejansko prvič ni ničesar vedela o postopkih IVF ? Toda vsaj pri meni je tako, da je to le še vedno bolj ko ne tabu tema, in se o tem kaj dosti ne govori, kaj šele izve. Ker takoj ko začneš o tem govoriti, ti zna kakšna sodelavka reči, ja, "kako pa to, pri meni je pa uspelo vedno takoj, ko sem si samo hlačke slekla." In podobne pripombe, ki niso vmesne, saj sploh ne vedo, kaj vse pretrpimo za naše . Vem, da sem se sedaj razpisala, toda to sem vam morala povedati - bodite optimistične in ne sekirajte se - vsaj ne med postopkom.
|