sneska
|
Anajmad, res se ti ni treba nič opravičevati, no, se opravičujem, če sem kaj takega rekla, ampak meni se zdi, da ne. Hotela sem samo osvetliti situacijo, ker ste nekatere matere rodile že pred leti, ko še ni bilo takega navala v porodnišnicah.
Poznam tvojo zgodbo in sploh vsakič, ko preberem katerokoli zgodbo tukajšnjih mamic, jokam. Še vedno se spominjam, kako sem rodila in kaj sem dala skozi in sem hvaležna, da se moja punčka tako dobro drži.
Andromeda, bila sem na B oddelku - tu so bile tudi sestre baje najmanj prijazne. Vse punce, ki so na začeku pristale na b oddelku, so si potem zrihtale na C ali D oddelku.
Res je tudi kar pravi Janeja - težko je, ko ostaneš doma sam s takšnim otrokom in zelo prav pride kakšna pomoč. Jaz je na žalost nisem imela, s partnerjem pa se tudi vse bolj razhajava in je punčka in gospodinjstvo v glavnem na mojih ramenih. S časoma se res navadiš in ni več tako težko, res pa je, da pospravljeno ravno nimam pa da včasih nimam energije, da bi si kaj skuhala pa jem sladke stvari - posledice pa vemo, kakšne so :)
Ampak 24.teden ti ne misli na nič drugega kot na to, da bo Maša čimprej zdrava in da se čimprej obe vrnete domov. Vse ostalo bo potem prišlo in boste potem reševali.
Pa še to, v torek in sredo sva s punčko zaradi refluksa bile v pediatrični. Razmere tam so zares katastrofalne. Sprejeta sem bila kot doječa mati, pa sem spala na tleh, ker je zmanjkalo stolov. Trenutno jo zelo veliko bronhilioz in drugih dihalnih bolezni. Na koncu koncev morava pa 3.2. priti nazaj, ker ji ph-metrije niso še naredili. Opravili so ji samo nekaj preiskav.
Tam je bila mamica, katere sin ima stomo (2 leta star, imel je napihnjen trebušček in so mu naredili stomo). Že 2 meseca sta po bolnicah. Iz kliničnega so ju poslali v pediatrično, češ da so v pediatrični večji mojstri. Mamica je skoraj znorela, ko so ji povedali, da ji bodo tu naredili samo krvne teste. Torej so ju v pediatrično poslali samo zato, ker so rabili v kliničnem posteljo. Tole sem dodala zato, da če vas bodo slučajno pošiljali v pediatrično, se temu odločno upri in prej vprašaj, kaj bodo tam delali.
Srečno in čim prej zdravi domov!
_____________________________
Zdavnaj sneg je skopnel
veter topel zavel.
Zdaj nas greje toplo sonce.
Ptički gnezda grade,
nežno kljunčkajo se,
saj pomlad v deželo je prišla.
JUHUHUUUUUUUUUUUU
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Jaz te res občudujem, da zmoreš vse te napore, psihične in fizične. Resnično si več kot odlična - vsak dan v Lj in nazaj že toliko mesecev. Pa razpeta na dveh koncih, pa ves čas v strahu - vsaj jaz bi bila. Upam da imaš podporo tudi doma, pa kakšne babice in da je očka psihično močen. Tudi zanj je to velik stres. Vem da je težko, vendar vem tudi, da si resnično hrabra in zmoreš. IN očka tudi. Vsak dan sproti. POčasi. Počasi se daleč pride. KOrak za korakom. Vem da gre včasih malo navzdol, vendar gre potem tudi tri korake navzgor, namesto enega. Držite se! Navijamo za vas. In pocrkljajte se. Čim bolj mogoče. Mi pa vam bomo vsem skupaj pošiljali lepe prijazne misli, da bo Maša čim prej ok. Drži se!
in 
za vse vas!
- zaenkrat tu še nimamo problemov, upam, da tako ostane. 
. 
) in mi osorno pove, da grem v porodno, ker sem že odprta. Naslednji dan pa mi je sesul svet: ..."pa samo molite lahko, da bo otrok umrl takoj na porodu, ker boste imeli drugače z njim same probleme,..." Namesto upanja, ki sem se ga do takrat še vedno oklepala, pa čeprav sem vedela, da je le malo možnosti za dober konec, mi je vse "dol padlo". Cel porod sem jokala, po rojstvu Lee niti pogledati nisem hotela, ker me je bilo strah, da se bom preveč navezala nanjo,... Namesto, da bi ji stala ob strani, sem vsaj tri dni rabila, da sem začela nazaj upat in Lei stati ob strani v njeni borbi za življenje. Sebi tega še vedno ne morem oprostiti, tel zdravnici pa itak do konca življenja ne bom. Kot da ne bi bila ženska... 
babji, preden še kakšno mamico tako prizadene. 
