lino
|
Pozdravljena so
Najprej čestitke za pogum in seveda za .
Tudi sama sem zanosila pri 19 letih. Starši so naju podpirali, čeprav sem sama hodila še v šolo in je bil zaposlen samo fant, stanovanja nisva imela, bila pa sva zaželjena tako pri tašči, kot tudi pri moji mami in moram reči, da sta bili itak obe ćudoviti in sta mi ogromno finančno pomagali.
Sama sem še isto leto končala srednjo šolo s prav dobrim uspehom. Vpisala sem se naprej v višjo šolo in tudi to končala...otrok je bil moja motivacija.
Spominjam se, ko je nekoč, ko sem bila še noseča moja mami sanjala, kako njen vnukec (blontni-čeprav ni ne on in ne jaz blont) tekel čez igrišče, v sanjah je bil star cca 4 leta...moja mami je imela odpoved pljuč in je umrla, ko je bil moj sinek star 2 leti in ko je bil star 4 leta, je bil točno takšen, kot ga je opisala in tekel je po igrišču...Tudi tašča je hitro umrla in moj oče tudi, tako, da je bila prava sreča, da so stari starši še ravno pravi čas uspeli dobiti vnukca. Vse je za nekaj dobro...in otrok je nekaj nejlepšega, kar se ti lahko zgodi.
Sedaj sem stara 30 let in pričakujem 2  , seveda skupaj s sinkom, ki je sedaj star že 10 let...
Rečem ti lahko samo srečno in pogumno dvigni glavo!!!
|
Natisni
velika.
letih dobivala take in drugačne opazke, predvsem na to foro: "joj, se vama je ponesrečilo... pri tako mladih letih..." mislm... da dol padeš. 
