krfjolca
|
Zamima, saj je Anžetko tudi še sem pa tja. Sam je pa super, ker se ga skoraj vse da na lep način, z besedami prepričat. Ja, včasih je treba imeti veliiiiiko domišljije - tle pa svaka čast mojmu možeku, ker ima fuul potrpljenja. Jaz dostikrat prej živce izgubim, sploh pri malih stvareh, jaz mu naprimer vzamem hrano, če začne trmat, Dejan mu pa začne s kakimi bagri in traktorji in pol vsaj še pol krožnika poje. Pa on ga zna naprimer nafintat, da si sam glavo zmoči in našamponira, pa se še režita zraven, medtem ko pri meni tuli ko zmaj, ko ga polivam z vodo. Ampak takole v družbi, ko smo kje drugje, je pa pravi sladkorček, res. Sam jest bi tkooo enega takega dojenčka imela, ki bi vsaj par minut pri miru ležal pa se zamotil s kakimi igračkami. Kjerkoli smo, kar piham od jeze, ko vidim mamice, ki lepo sedijo pri kavici in debatirajo, dete pa v vozičku žuli kako igračko tudi po uro in več, pol pa mal zacmiha, pa mu da mama dudo in celo reče: "ja kaj si pa siten danes" ... Aaaaaargh Jaz pa se medtem prestavljam s Saro v naročju z ene na drugo nogo ali pa nabiram kilometre po igrišču, pa švicam zraven v strahu, kdaj mi bo začela zganjat histerijo.
_____________________________
Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D
|