 |
RE: mame, ki ste dosti same
3.3.2009 22:42:31
|
|
|
|
ronja
|
No, danes sem se najedla za 3 dni naprej, hehe, nekaj časa sta obe spali, zdaj tudi obe spita, skratka, nebesa. Hvala vsem za nasvete!
Sicer se nismo čisto razumeli: podnevi ni problem, sprehodi niso problem sploh, kopanje tudi ne. Problem je bil ponoči, ker sta se obe zbujali, jaz pa nisem mogla bit pri obeh hkrati...
kaya, saj ni skoz tako, no, ne se bat. Prva dva dni je bilo super in danes tudi zaenkrat. Samo včeraj so pa tile zobki res štalo naredili (je pa zato danes malo več čez dan spala, jupi, en del sta celo sinhrono!).
Še nobenga otroka ni bilo konec, če si je mati vzela pol ure za hranjenje. Mislim no, to pa res ni nič težkega. jest se mora pa pika.
Ja, volga, saj to vem, tako razumsko mi je jasno, samo če vem, da se ne dere kar tako, ampak ima nek razlog (bolečina, lakota, utrujenost...), takrat jo zelo težko pustim jokat (v bistvu še nobene nisem)... Sicer Ronja celo hoče, da se usedem zraven in to nazorno pokaže - mama - tutu, ko je kosilo in tudi se, samo navadno je ona precej hitreje fertig, ker moram navadno jaz še Lejlo ali podojit, ali previt,... pa seveda dam najprej njej in potem je ona že sita in se igra s hrano in kadar se mi res ne da pucat, takrat jo dam rajši ven iz stolčka. Pa navadno mora it na kahlico takoj po ali pa med kosilom in potem je to spet proces, ki traja... In si rečem: "ah, saj bom pol v miru pojedla," potem pa tega pol ni... Včasih pa kar pozabim, pa se spomnim, ko sem že čisto sestradana (res pa sem od vedno navajena, da veliko jem).
Ja, na tleh bi lahko spale, imamo tatami v njeni sobi in naredila sem eno ogrooomno odejo, kjer smo lahko vse tri spodaj - ravno s tem namenom (sem to prakticirala poleti, ko nisem smela male dvigovat in sva skup zaspali tam, brez problemov). Vendar pa sva jo ravno navadila, da zaspi sama v svoji postejlici (samo nekdo mora bit v isti sobi), pa ne bi rada tega uničila, ker enkrat sva to že zafrknila na ta način...Sicer je tu še problem, da mi potem zbudi lejlo, ampak recimo, da ib se navadili. Če bi bila non stop sama, bi vsekakor spale vse skupaj.Tako nama pa tistih par urc zvečer fuuuuul ogrooomno pomeni...
ema, Ronja zaspi v posteljici, samo pred tem rabi svoj čas - zobke umit in potem pol pesmi plesat z njo, to mamo tak ritual, da se umiri in pocarta. Saj navsezadnje to tudi jaz rabim - mislim cartanje zvečer (z lubijem, seveda)... Tak da jo razumem;) Potem moram bit samo v isti sobi, da zaspi, saj pravim, uspavanje niti ni problem (danes mi je celo šla Lejla na roko in ej tačas spala).
Kuham z Ronjo komot, sploh samo z eno ni noben problem. Problem rata, če moram kuhat z ronjo, ki jo zobek boli, hkrati pa nosti Lejlo okoli... Ampak saj pravim, skuhat ni problem, ker se dogaja, pa ju zanima, Lejlo imam v slingu ali pa v ležalniku na pultu, da vse vidi, Ronja pa itak pomaga, pa je ok.
Čez dan tudi komot počakata, tudi ko čez dan uspavam Ronjo, Lejla lepo zraven gleda in je čisto zadovoljna s tem, da jo samo pobožam (eno roko imam fraj, ker se Ronja nasloni name in jo lahko držim samo z eno), Ronja pa tudi nič ne komplicira, ko recimo dojim Lejlo, oblačim ali karkoli pač. Samo zvečer sta navajeni, da se cartata, ker sva pač takrat oba doma in ima vsak eno...Za sprehod in kopanje pa sem itak rekla, da ni problema. Je malo drugače, če sta dva dvoletnika ali pa če je en dojenček, ker pač ne more bit toliko časa v bani in ga moraš prej oblečt, ampak to čisto lepo laufa, samo prinest si moram prej vse v kopalnico, pa je (za oblečt, pa pleničke in mazilo).
Problem pri čakanju ponoči je, da če čakam, se zbudi še Lejla... POtem moram pa obe nazaj uspavat...
ajrin, hehe, kot ti je že ulla odgovorila, ta post sem pisala po delih med 3 in 5.40 uro in mi kosilo ni lih pasalo, sem pa jedla in pila vmes, kot vedno, kadar sem tu gor. Se strinjam s tistim o zadovoljni mami in otrocih, zato sem pa spraševala za nasvete.
saraya, Lejlo imam tudi jaz v postelji, samo ko se Ronja zbudi, moram pa k njej, v drugo sobo, zato so problemi, če sta obe hkrati... Igramo se skoz na tleh in sploh ni problema, če sem zraven v sobi. Da bi ju pa sami pustila v sobi, pa šla jest v kuhinjo, pa si ne upam.Sicer bi pa Ronja pridirkala za mano;)
ulla, tak način hranjenja sem tudi jaz prkaticirala, Ronja se lepo zaigra s hrano, če lahko dela štalo. Ampak če sem čisto crknjena, pa se mi ne da pucat, pa vem, da bo naslednji dan ta hrana po celem stanovanju, če je ne bom takoj, ker je pač kasneje ne bom mogla, noben drug je pa ne bo... Potem se mi včasih to ne da. Ja, z Lejlo v rokah komot jem, sploh ker jo lahko dam v sling, pa sploh ni problema.
Hehe, no, sej cajt mam, to je edino, hehe, pa obe se ful radi kopata, tak da to bi nekak obdržala, ker tudi Ronja potem lažje zaspi. da bi pa Lejlo prej uspavala, pa ne pride v poštev, ker tak čas še ne gre spat, ni preveč zaspane sorte.
tweed, kaj tvoja žena je tudi kam šla? Ker če si mislil na splošno, meni ni problem met obeh podnevi, če se lahko ponoči razdeli, če je sranje(beri vsak svojo;). Problem pa je v tem, da jaz VEM, kakšen jok je kateri. In če vem, da Ronja joka:"Mami, pomagi, boli me!" jo ful težko pustim, pa v miru jem dalje... Ne vem, ne gre, en tak instinkt, da mama mora pa to zrihtat (oz. vsaj potolažit;) Saj ne teži kar tako, ni tako kompliciran otrok oz. še ni v tistem obdobju trme.
ankica, Ronja z velikim veseljem pomaga, tudi zelo rada sama pobriše, samo potem pobriše še Lejlo, pa jo moram preoblečt, ker je potem vsa mokra (že sprobano). Sicer sama pospravi čeveljčke in jih tudi sama odpne medtem, ko jaz položim lejlo na posteljo, ko pridemo domov iz sprehoda.
Ja, zamrznjenih obrokov zanjo (in tudi zame) mam poln zmrzovalnik - včeraj je tako naneslo vse skup - obiski, pa še kup zelenjave sem mela za porabit, da se mi je zdelo blesavo, da ne bi skuhala. Nisem pa vedela, da bojo vmes obiski šli, pa da bo Ronjo začel zob bolet...
Kar se spanja tiče, sem sama kriva - saj če bi šla spat takrat, ko tamale zaspijo, pa če ne bi 2 dni predno je lubi šel nič spala, ne bi bila nič neprespana, ker ne rabim veliko (za ilustracijo: danes zjutraj je potem Ronja spala do 7ih, pa se še do 7:30 igrala v postelji s knjigicami, tako da sem šele takrat vstala in sem čisto nova!). Njene postelje pa ne morem dat zraven svoje, ker je v drugi sobi, v najini ni prostora za postejlico, že Lejlina zibka gre komaj komaj not...
muška, hehe, vsekakor bi rada, da bi bili vsi srečni in zadovoljni - vključno z mano, seveda. In na splošno to čisto lepo gre, popoldne pride lubi iz službe in mi lepo reče: "Ma, daj pust jo!" in ga ubogam, hehe (ali pa gre on k njej). Zdaj pa ni nobenega, da mi to reče, pa skočim, priznam, tudi kadar ni glih nujno treba.
Ma, včeraj je res bil tak dan, da je šlo vse na kup, pa še na splošno imam pon. zvečer svoj odklop - plavanje, zdaj ga pa nisem mela, pa ga očitno rabim.
jančika, ja plastenke s športnim pokrovom sem mela tudi jaz - pa jih mali zna odpret in ker sem jo navadila, da ima zelo rada vodo, se strašno rada igra z vodo, kar pomeni, da si iz plastenke ali kozarca ali česarkoli, kjer je tekočina, takoj natoči vodo v svoje skodelice, lončke,... in potem to pretaka in seveda je vse polito. Potem pa pobriše z odejo ali pa kar odejo samo polije in s tem prijazno pokrije Lejlo, da je ne bo zeblo. Pa samo dobro hoče! Si bom pa kupila eno tole no-spill zadevo na slamico še zase, hehe, pa bova obe iz tega pili.
metulj, na srečo tudi pri nas ne bo dalj časa kot 1 teden, preklete službene poti, a ne? Jaz sem se tudi počutila čisto nesposobno včeraj! Ampak danes je nov dan, pa upam, da nova noč, saj mislim, da ne bo tako hudo, ker jo čez dan ni nič bolelo. Ronja se bolj malo dere iz čist trme in takrat mi je niti ni problem pustit jokat, se mi nič srce ne para. Ampak če jo pa boli ali jo kaj prestraši, je pa ne morem ignorirat, enostavno ne znam!
splišni, maš mal point, se mi zdi... Bom trenirala. Saj vem, da razvajeni otroci niso fajn, niti ju nimam namena razvadit, ampak če jima je pa hudo, mi je pa ful težko mislit nase... Sicer Ronja ne trmari, se da z njo kar zmenit, še ni toliko stara, tudi Lejlo je super sprejela, pa tudi vsi, ki so jo kdaj pazili, jo samo hvalijo, tak da ne smem bit nefer, pa rečt, da ona teži. Pove, če ji kaj ni prav, jasno, ampak skočim pa jaz, ne sili me ona.
ksenja, ja, nekak tak kot si ti razmišljala, probavam tudi jaz. Zaenkrat je zneslo brez kakršnihkoli problemov, ampak sva bila dva in kadar je kak zob ven rinil, sva se lahko malo izmenjavala ali pa je včasih sploh samo lubi za Ronjo vstajal (jaz pa za Lejlo). In kadar je on tu, sem super zadovoljna, kar verjetno vsi vest, zdaj ga pa pogrešam, čisto tako, tudi če odmislim vse delo z otroki...
No, kopanje nam je vsem trem fino, tak da to mi ni nek napor, sprehodi tudi ne in igranje z njima tudi ne, to lahko vse komot delamo skup. Samo ponoči je to malo težje.
Sem pa po vsem tem vseeno malo poenostavila zadeve: kuhala bom max. 1x na dan, dokler se lubi ne vrne, pa manj obrokov sem danes naštimala. Prej je Ronja non stop nekaj jedla in je bila zato tudi hitreje sita ob kosilu. Tako pa imam zdaj več časa za pojest, hehe. Prej me je skoz tisti prastari strah najedal, da ne bo moj otrok lačen. Pa še bolj suhica je, čeprav ogromno poje...
metuljčica, hehe, do 17ih meni ni problem bit z njima. Zdaj ga ni tudi ponoči, to mi je malo zrušilo sistem.
srki in taška, hehe, babici sta obe nori na Ronjo in radi prideta in tudi prideta (tašča je bila danes zjutraj na obisku, mami pride pa verjetno v čet. pop.) Saj pravim, čez dan sploh ni problem, se ves čas nekaj dogaja in se mamo fino. Včeraj je bila na obisku pač prijatejlica, ki ima tudi dojenčka in tako takrat nisem mogla nič naredit, za kar sicer izkoristim obiske. Ampak ponoči pa ne morem ravno koga klicat, saj tudi če bi kdo prišel, potem Ronja ne bi več zaspala nazaj. Mala je danes sicer res zaspala pred Ronjo, vendar je to izjema. Risank ji pa ne morem dat, ker nimamo tvja, račko je pa v kuhinji. Pa meni se uspavanje niti ne zdi tak problem - Ronja zaspi v svoji posteljici, Lejla pa na meni, ne glede na to, kje sem...
morrak, dojim itak, polno. Imam pa srečo z mlekom, lahko kar precej delam, pa mi ga ne zmanjka, sem že pri Ronji videla, ko sem tudi imela parkrat bolj pestro ( tudi takrat je mel lubi ena službena potovanja;) in takrat sem sicer imela samo njo, ampak ona pa ni sploh nič spala, tudi ponoči ne, pa še eno poročno torto sem delala za prijateljico in en seminar, pa je šlo). Oprala pa zlikala sem vse, predno je lubi šel, ravno zato, da ne bi bilo problemov še s tem.
j6, una žoga je zakon! Brez nje ne bi preživela Ronje, ko je bila majhna. Zdaj pa ni več potrebna, (razen za igrat), ker Ronja zdaj zaspi v svoji posteljici, sva jo navadila ravno nekak po tej knjigi, ki jo omenjaš, Lejla pa zaspi na meni, ko je zmatrana, pa ni treba, da karkoli počnem, samo da leži na meni, pa je, samo da je nihče ne matra oz. budi (beri: da jo divje lupča, recimo;).
ančkabančka, ironija je bila v tem, da sem imela vse skuhano, samo pojest mi ni ratalo. Hehe, da grem pa k staršem, mam pa še več dela, verjemi. Pa nekak se mi ne zdi fer, da bi oni ponoči vstajali za moje otroke - oni so za svoje že...
pikapola, kakršnokoli prestavjlanje pohištva pri nas žal res ni mogoče - pridi pogledat, pa boš videla, kaj mislim. To, kar je not, je na milimetre. Tamale si pa v bistvu še noben ne upa (ne vem zakaj, za toliko staro Ronjo so se tepli), ampak zdaj je že Ronja, pa se rajši ogrebejo zanjo, ko se več da z njo počet. Pa saj meni je to čisto prav. Živčki mi še niso popustili, hvalabogu, to je kar ok. Vem, da ni mala nič kriva, če jo zobki bolijo in če ne more spat. Saj vem, da to ni luštno, č ebi rad spal, pa ne moreš.
NO, če bosta jutri obe skup zaspali, grem pa z njma spat (če bom lahko zaspala, seveda, po navadi se mi preveč misli po glavi poja, pa ne morem čez dan zaspat).
primoza, sprehodi so super, malo dam v sling, Ronja pa tako rada hodi in ni problema. Ve, da je jaz ne nosim na sprehodih, ker je že prej nisem smela, ko sem bila , zdaj panosim Lejlo v slingu in to razume in nikoli ne teži. Sploh zunaj nikoli ni problem. Sicer pa sva kupila dodatni zic za voziček in bom lahko tudi rolala z obema v vozičku.
pikapolonica, urnik imamo, zato pa nočem, da se obe zbudita ob3h ponoči. Je Ronja čisto sama, je ni treba hranit. Jaz grem vmes po Lejlo, ker me navadno Ronja celo sama pošlje, če jo zasliši. Škarij si ji pa še ne upam dat, ima ipak komaj leto in pol... Kopa se Ronja seveda sama, samo ne upam je pa same pustit v bani, pa it Lejlo rihtat v sobo, ekr se lahko utopi, taki mali se hitro utopijo, zdrsne, pa je... Zato pač Lejlo zrihtam v kopalnici. Ker je na pralnem stroju sušilni in ker ni prostora, da bi jo kje drugje, si pač na wc ju naredim večjo površino, da lahko dam tja vse, kar rabim, pa še njo. to je vsa umetnost.
Zdaj pa grem, ker se Lejla budi in jo grem podojit in bova potem lepo skup zaspali
|
|
|
|
Natisni
. 
, ko je bil majhen. Sedaj vidim, da sem sama sebi delala štalo. 
), ti bo zivot lazji.
in za jakno za taveliko, jupiii, my life is back
(Čisto po pravici povedano, pa se bojim, da bi katero zbudila s tem
). 
