Vijoličarka
|
V bistvu se meni zdi pomembno dejstvo, da cerkveno pravo ne dopušča možnosti, da se krstu sam in prostovoljno odpoveš. Gledano s stališča civilnega in demokratičnega prava, zame noben krst ne bi smel biti veljaven, saj takrat krščenca nihče nič nič vprašal, če želi biti krščen. Takrat še ni imel dovolj informacij in niti ni bil pravno sposoben izraziti svoje volje. So ljudje, ki krst in pripadnost RKC sprejemajo. So tudi tako vzgojeni. In potem smo tu mi, ki smo bili krščeni zato, da kakšne babice ne bi doživele infarkta ali da se ne bi odpovedale svojim otrokom, nekateri otroci so bili celo ugrabljeni in krščeni proti volji svojih staršev. Ja, lahko napišem odstopno izjavo in jo pošljem v župnijo, kjer sem bila krščena. Tam bodo v krstno knjigo menda sicer vnesli zaznamek, da želim uradno izstopiti, ampak statistično gledano bom za RKC še vedno njihova ovčka z vsemi dolžnostmi, a brez pravic. Še vedno bom povečevala število in odstotek katolikov v Sloveniji. Ampak jaz nisem katolik in nočem biti. Z ustavo mi je dana pravica, da si svobodno izbiram vero (ali nevero). S filozofskega in moralnega stališča, se meni za moj krst dobesedno fučka. Ne priznavam ga in nisem ga potrdila z nobenim drugim zakramentom. In iz filozofskega in moralnega stališča mi je čisto vseeno, če cerkvena gospoda vztraja, da jim pripadam, čeprav je to grozljivo. S statističnega, političnega in javnofinančnega stališča mi pa ni vseeno. Kot polnoletna oseba lahko izrazim svojo voljo, tudi tako, da nočem več pripradati neki verski organizaciji, kamor so me včlanili, brez da bi me kdo kaj vprašal. Nočem povečevati števila in odstotka, s katerim potem ta gospoda maha okoli in na tej podlagi zahteva zase sredstva iz državnega proračuna, tako ali drugače. Pa neko posebno obravnavo.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|