benika
|
Moram se mal spihat...
Jakob je šel danes prvič po 2. mesecih ponovno v vrtec. Moral bi iti že prejšnji teden pa smo malce podaljšali njegov dopust. V KR vrtcih je navada, da se odsotnost sporoči preko neta in ne preko telefona (vsaj v našem vrtcu je tako). No, in prejšnji teden sem lepo vpisala novo odsotnost in stvar je bila, vsaj zame, zaključena.
Ker menjajo azbestno streho na našem vrtcu, so se otroci sedaj preselili v drug vrtec. In danes ga z E. peljeva tja. Itak ima mali še po skoraj enem letu fobijo pred vrtcem in se je že v garderobi jokal ko zmešan. Meni se je strgalo srce. Potem pa prideva v sobo in najprej doživiva hladen pozdrav njegove pomočnice vzgojiteljice. Ne da bi otroka pozdravila ali mu vsaj namenila kakšen pogled, naju je najprej nadrla, zakaj nismo sporočili, da otroka še en teden ne bo.
Pa saj sem sporočila po netu, ****. Ona pa, da net že od konca junija ne dela in če je res tako težko poklicat. Ja sori no, ampak aplikacija na netu dela bp, odsotnost je zabeležena, nikjer nobenega opozorila ali obvestila, da aplikacija ne dela... Pa sem bila sredi junija v matičnem vrtcu in mi vzgojiteljica ni naklonila niti njihove nove cifre, niti osnovnih info o novem vrtcu (z odgovorom, da oni nič še ne vedo), izvedela sem le, v kateri vrtec naj sploh pripeljem otroka.
No, ko naju je napizdila ko živino v vpričo otrok in druge vzgojiteljice, je pograbila otroka, ki se je E. oklepal ko rešilne bilke in ga dobesedno odvlekla od naju ter naju odpravila z besedami, da pokliče, če se otrok ne bo umiril.
Sedaj pa ne vem, meni je ob takem odnosu blazno hudo. Svoje naredijo trenutno tudi hormoni. Najbrž sem tudi sama kriva, ker nisem iz dopusta klicala in jih ponižno prosila za kakšne info. Ampak pičko materno, če znajo iz vrtca poklicat za vsak drek, bi lahko tud toliko poklicali in vsaj povedali kam lahko pokličemo če se kaj zgodi.
Itak imam že precej časa obe vzgojiteljici na sumu, da z otroci ne ravnata prav lepo. Obe sta starejši gospe, z bore malo smisla za tako male otroke in obe sta bolj rahlih živcev.Tole danes mi je pa dvignilo pisker. Ja **** no, a je res tako težko v naročje vzeti napsihiranega otročka, ga malce potolažiti, ne pa da ga za roko odvleče do mize in ga tam brez besed butne na stol????
Rada bi ga prepisala drugam, vsaj v drugo skupino, če bi bilo možno. Sej same veste, da je Jakob zelo prilagodljiv otrok. Ampak on še po enem letu ne sprejme vrtca in vzgojiteljic. In to mi smrdi. Itak imam obe na sumu, da ne ravnata ravno najlepše z otroci. Bom danes kontaktirala predstavnico staršev, da jo malce povprašam kako in kaj, potem bom pa najbrž poslala en mail ravnateljici vrtca.
< Sporočilo je popravil benika -- 19.7.2010 9:03:04 >
|
Natisni
Tako se bo lahko zgodila da bo imela naša Neža še dve sošolki Neži, ki sta ravno tako rojeni 2009. Upam da je ne bo preveč motilo. 
. Že cel dan intenzivno mislim nanjo
No, saj avstrijski Resnik (Reßnig) poznam, vendar se tam na jezeru še nisem kopala, tako da ni bojazni, da bi se pomotoma zapeljala v Italijo.
Res, kaj takega ne pomnijo tudi najstarejši lokalci, kot nam je povedal lastnik restavracije Primorka ob večerji. Dan je bil sicer krasen in naplavali smo se na polno. Niki je topla voda očitno ustrezala, saj toliko časa, kolikor je tokrat prebila v morju, ni prej v seštevku vseh dni.
Sem bila ta vikend pridna in sem oprala tamale cunjice za Manjo (ja, Manja bo). Ampak naša dečva ima vse v belo-zeleno-modri barvi in res pogrešam kako roza stvar
Jah, to smo babnce, zafrknemo vse
