Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Ok, tu vas je veliko, za vprašanje, kdaj začet otroka VZGAJAT? Jaz imam doma leto pa pol starega sina. Pred 2mesecema je imel obdobje da ko kaj ni dosegel se je dobesedno vrgel na tla, me je skoraj kap, sicer ne v trgovini ampak doma.
Mama dela v vrtcu in so se pogovarjali s psihologinjo, ki dela tudi tam in je rekla da otrok to s sabo prinese . Mene je doma skoraj kap ker se mi je zdelo da pač tak otrok vedno vse doseže in ko nekaj ne se meče po tleh, potem pa dobim odgovor da je to prirojeno . Ne vem no pri nas je zdaj to malce minlo, čeprav ve moj otrok full dolgo vstrajat da nekaj doseže in ja ima full močno voljo bomo videli kam bo to pripeljalo.
Veliko otrok gre skozi to fazo sončnica. Problem je pri takih kot je Raho. Če bi se tvojemu sinu ta izpad zgodil v trgovini in če bi te Raho po nekem naključju videla, bi še par dni to pisala po RR in tvoj otrok bi bil pač "nevzgojen pamž". Tudi če tega izpada nikoli in nikdar in nikjer več ne bi ponovil.
Cuker - tebi sem pa lepo napisala: Raje sem naduta kot pa žaljiva. Raje sem jaz kot ti. Očitno si eden od tipov, ki se ob tem, da žali druge, počtuiš bolje, saj na tak način prikrivaš svoje pomanjkljivosti. Pa lep dan ti želim.
v bistvu to, da starse oznacis za nesposobne vzgoje.
Ampak, bodimo odkriti - saj smo starši tudi samo bolj ali manj uspešni vzgojitelji. Enako kot so tudi učitelji v šoli bolj ali manj uspešni, enako kot smo mi lahko bolj ali manj uspešni na svojem delovnem področju. Vendar je težko priznati, da si kot vzgojitelj pri svojem otroku anredil napako. Saj nas pa vzgoje nihče ne nauči. Večina nas dela po neki zdravi kmečki logiki, večina se nas trudi po svojih najboljših močeh, pa vendar, nihče od nas nima recepta za uspeh.
In tako kot lahko popolnoma odpoveš kot voznik, tako lahko odpoveš kot stariš, kot vzgojitelj.
Cuker - tebi sem pa lepo napisala: Raje sem naduta kot pa žaljiva. Raje sem jaz kot ti. Očitno si eden od tipov, ki se ob tem, da žali druge, počtuiš bolje, saj na tak način prikrivaš svoje pomanjkljivosti. Pa lep dan ti želim.
sam eno "medvprašanje".....danes sem malo tole brala pa ti, Raho, skoz bombončku1 govoriš cuker. PA neki, da je nick menjala. A maš ti slučajno mene v mislih tukaj?? Da se jaz kaj za bomnončkom skrivam?? Čist takole se mi je zazdelo
_____________________________
*prvič smo naredili enega otroka *drugič smo naredili dvojčke *sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo slučajno trojčki:))
Cuker - tebi sem pa lepo napisala: Raje sem naduta kot pa žaljiva. Raje sem jaz kot ti. Očitno si eden od tipov, ki se ob tem, da žali druge, počtuiš bolje, saj na tak način prikrivaš svoje pomanjkljivosti. Pa lep dan ti želim.
sam eno "medvprašanje".....danes sem malo tole brala pa ti, Raho, skoz bombončku1 govoriš cuker. PA neki, da je nick menjala. A maš ti slučajno mene v mislih tukaj?? Da se jaz kaj za bomnončkom skrivam?? Čist takole se mi je zazdelo
Ampak, bodimo odkriti - saj smo starši tudi samo bolj ali manj uspešni vzgojitelji.
In tako kot lahko popolnoma odpoveš kot voznik, tako lahko odpoveš kot stariš, kot vzgojitelj.
se strinjam. ampak zato se ni potrebno nekoga stigmatizirati.
ce si talent za voznjo, se nisi v poziciji, da si zato vec vreden napram ostalim. in tud na cesti je poleg tebe se kak dejavnik, ki pripelje do tega, zakaj se kdaj situacija odvija drugace, kot bi zeleli. prav tako pri vzgoji otrok. eno je to, kar mladicki so; drugo pa je tud okolje, ki deluje na njih vcasih drugace, kot bi mi zeleli oz. bli sposobni obvladovati. ni vse v sposobnosti mame.
Saj se nikogar ne stigmatizira, na nikogar se ne kaže s prstom. Gre za splošno dejstvo, da tudi starši nismo vsemogoči. gre za to, da si težko priznamo, da smo pri vzgoji ubrali napačno metodo, da smo se zmotili. potem pa govorimo o otroku z močnim karakterjem. Ni samo otrok "krivec" za določene situacije. Tudi starši smo.
IZVIRNO SPOROČILO: Raho Ampak, bodimo odkriti - saj smo starši tudi samo bolj ali manj uspešni vzgojitelji. Enako kot so tudi učitelji v šoli bolj ali manj uspešni, enako kot smo mi lahko bolj ali manj uspešni na svojem delovnem področju. Vendar je težko priznati, da si kot vzgojitelj pri svojem otroku anredil napako. Saj nas pa vzgoje nihče ne nauči.
V druzbi, ki idealizira popolnost v materinstvu, nezgresljivost, cankarijanstvo; v druzbi, v kateri je zanicevanja vredan ze tista zenska, ki ni uspela dojiti.... nas nic ne sme presenetiti. Prav zato je zelo tezko videti se v vlogi starsa racionalno in nato ukrepati ali ne ukrepati. Pa ce se vkalkuliramo celotno ljubezen do otroka... se nam z racionalnostjo slabo pise.... In potem, ce imas v GENIH, da si racionalen, ti to morda uspe, ce pa nimas... nisi sam kriv, to so GENI. To je pa tako... tako... prirocno
Nisem vedela, da se otrokom, ki izsiljujejo, so ipični in se mečejo po tleh, ko ne dosežejo svojega po novem reče OTROCI Z MOČNIM KARAKTERJEM.
A je to kaka new age pedagogoika?
Tako se reče "našim" otrokom.....če pa gre za sosedove otroke, otroke znancev, nečake.....takrat pa se takim otrokom reče, da so trmasti in razvajeni......
IZVIRNO SPOROČILO: Raho Ampak, bodimo odkriti - saj smo starši tudi samo bolj ali manj uspešni vzgojitelji. Enako kot so tudi učitelji v šoli bolj ali manj uspešni, enako kot smo mi lahko bolj ali manj uspešni na svojem delovnem področju. Vendar je težko priznati, da si kot vzgojitelj pri svojem otroku anredil napako. Saj nas pa vzgoje nihče ne nauči.
V druzbi, ki idealizira popolnost v materinstvu, nezgresljivost, cankarijanstvo; v druzbi, v kateri je zanicevanja vredan ze tista zenska, ki ni uspela dojiti.... nas nic ne sme presenetiti. Prav zato je zelo tezko videti se v vlogi starsa racionalno in nato ukrepati ali ne ukrepati. Pa ce se vkalkuliramo celotno ljubezen do otroka... se nam z racionalnostjo slabo pise.... In potem, ce imas v GENIH, da si racionalen, ti to morda uspe, ce pa nimas... nisi sam kriv, to so GENI. To je pa tako... tako... prirocno
Ja, imaš prav. Mislim, da na stvari začneš racionalno gledati, ko ti uspe sestopiti na realna tla. Sicer traja. Priznam, tudi pri meni je. Sama se pogosto šalim, da sem iz monkey love-a (opičje ljubezni) prešla na starševsko ljubezen. Svoja otroka imam neizmerno rada, vendar sem ugotovila, da jima z mojo pretirano ljubeznijo lahko tudi škodujem. In ja, tudi jaz delam v vzgoji svojih otrok napake.
jap. ampak zakaj je to narobe, ce se rece, da je otrok z mocnim karakterjem? po mojem to jasno pokaze, da potrebuje otrok dodatno angaziranost starsev.
Pa smo pri srži problema......
izgleda, da starši (mogoče je bolje reči mame) rabimo potrditev, da se pri otroku moramo dodatno angažirati......in če nam te potrditve okolica ne da, si jo pa nadenemo sami....ker mama se mora dodatno angažirati, če ima otroka.....nikakor ne sme mama materinstva jemati kot nekaj samoumevnega.....ker materinstvo pomeni samoodpovedovanje, pomeni dodatno trdo delo....ker dobra mati je danes še vedno le trpeča mati.....sicer ne več trpeča v tem smislu, da bi možu morala nogavice sezuvat in večerjo servirat, to daneš moški že sami obvladajo......trpljenje je danes izgleda v kazanju popolnega materinstva.....in zato imamo danes enoletne in dvoletne otroke z močnim karakterjem, da pokažemo in dokažemo, da se moramo matere dodatno angažirati pri vzgoji svojega otroka......in s pomilovanjem gledamo na tiste otroke, katerih matere tega dokazovanja ne rabijo......
No, potem pa eno simpl vprašanje. A menite, da je vzgajanje lastnega otroka težko?
Sama sem mnenja, da je to najtežja naloga v mojem življenju. Ne vem, če ravnam prav. Ne vem, ali bo output tak kot ga pričakujem. Vsak dan znova se soočam z vprašanjem, ali ravnam pravilno.
No, potem pa eno simpl vprašanje. A menite, da je vzgajanje lastnega otroka težko?
Sama sem mnenja, da je to najtežja naloga v mojem življenju. Ne vem, če ravnam prav. Ne vem, ali bo output tak kot ga pričakujem. Vsak dan znova se soočam z vprašanjem, ali ravnam pravilno.
Vidiš jaz pa vzgoje otroka ne pojmujem kot težke naloge......
In se niti ne obremenjujem s tem, kakšen output bom oblikovala iz projekta otrok.....prav tako se ne obremenjujem s tem, kaj bo iz mojega otroka čez 15 let......prav tako se ne sprašujem, če ravnam pravilno......ker se mi zdi sploh brez veze s tem ubadati......
Delam pač po občutku, odreagiram odvisno od situacije, mojega počutja, počutja otroka.....nisem pač mati, ki vsako situacijo predvidi, da lahko premišljeno in preudarno odreagira......in ne delam cele tragike iz tega, če otrok gleda televizijo 27 minut na dan namesto 22.....
Tudi našo generacijo so vzgajali v nekem sproščenem duhu in se pol toliko niso obremenjevali s tem ali delajo pravilno ali ne......pa niso tako močno sfalili.....
No, potem pa eno simpl vprašanje. A menite, da je vzgajanje lastnega otroka težko?
Sama sem mnenja, da je to najtežja naloga v mojem življenju. Ne vem, če ravnam prav. Ne vem, ali bo output tak kot ga pričakujem. Vsak dan znova se soočam z vprašanjem, ali ravnam pravilno.
Vidiš jaz pa vzgoje otroka ne pojmujem kot težke naloge......
In se niti ne obremenjujem s tem, kakšen output bom oblikovala iz projekta otrok.....prav tako se ne obremenjujem s tem, kaj bo iz mojega otroka čez 15 let......prav tako se ne sprašujem, če ravnam pravilno......ker se mi zdi sploh brez veze s tem ubadati......
Delam pač po občutku, odreagiram odvisno od situacije, mojega počutja, počutja otroka.....nisem pač mati, ki vsako situacijo predvidi, da lahko premišljeno in preudarno odreagira......in ne delam cele tragike iz tega, če otrok gleda televizijo 27 minut na dan namesto 22.....
Tudi našo generacijo so vzgajali v nekem sproščenem duhu in se pol toliko niso obremenjevali s tem ali delajo pravilno ali ne......pa niso tako močno sfalili.....
Liliana - saj tudi jaz iz tega ne delam znanstevne fantastike. In zaradi mene lahko cel dan skačeta po lužah (bom še z njima). me pa skrbi, ne zaradi mene, ne zaradi njiju, ampak zaradi situacije v družbi. Bosta se znašla v življenju, bosta dovolj trdna, da bosta prenesla poraze... zato je to zame težka naloga. zato se vsak dan sprašujem, ali ravnam prav, ali ju dovolj dobro pripravljam na živlejnje
Glede na to,da pa sem tipičen kolerik - a misliš, da lahko racionalno ravnam v vsakem trenutku? Wish!
ne, da se vzgajajo sami. da odrascajo brez mojega nenehnega vtikovanja v njihova življenja in tezenja s pravilno vzgojo., da se vcasih tudi na napakah kaj naucita, da ju pustim kar nekaj casa, ce se znajdeta pred bilokakim problemom, da ga resita sama. ce ne gre, pomagam. in podobno.
Moja hči (23 mesecev) uporablja dudo samo ponoči, ko gre spat. V vrtcu so jo od dude odvajali s popoldanskim počitkom, zato mislim, da je čas, da se dude popolnoma znebimo. Kako ste otroku pomagali, da se je znebil dude?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Mene je doma skoraj kap ker se mi je zdelo da pač tak otrok vedno vse doseže in ko nekaj ne se meče po tleh, potem pa dobim odgovor da je to prirojeno
. Se mi pridružiš? 
