Veronika*
|
Torej, operacija. Jaz sem pred operacijo sestro v mavčarni vprašala, kaj in kako, in mi je rekla, da otroka ob sprejemu pregledata pediater in anesteziolog, operacija traja pet minut, otrok se zbudi iz narkoze praktično takoj. Dan ali dva prej moraš k pediatru, da otroka pošljejo dat kri, izvid moraš prinesti s sabo na kliniko. Pa dogovori se z zdravnikom, da boste spali doma, je neprimerno bolje, če ga en dan sprejmejo na kliniko, naslednje jutro pa ga spet pripelješ. Ko je bil moj sprejet na kliniko, so imeli ravno en nujen primer in ni bilo nikogar razen sester, pregledal ga ni nihče, sestra ga je na približno stehtala z gipsom vred, številka na tehtnici se sploh ni umirila, in ko mi je kasneje postalo jasno, da je to tehtanje zaradi narkoze, me je kar zvilo. Naslednjega dne smo prišli na kliniko ob 7.15, seveda smo potem še skoraj eno uro čakali, preden je šel dol v operacijsko. Nazaj so ga pripeljali šele dve debeli uri kasneje, ker so ga morali v recoveryju ogreti; v operacijski jim namreč šopa klima na polno. Prepričana sem bila, da se bo kmalu zbudil, ena sestra je rekla, da se bo vsak čas, druga, da se bo čez par ur, nekdo tretji spet, da se bo do večera ... groza. Mali je kar spal in spal, občasno se je premaknil in spustil kakšen zvok, drugega ne. Po petih urah sem ga kar vzela v naročje in malo na silo podojila. Aja, ful pomembno - če dojiš, nujno vzemi s sabo črpalko, da ne boš staknila mastitisa! Potem se je enkrat čisto na kratko zbudil okoli osmih zvečer, pa ob polnoči, zares zbudil se je šele naslednjega jutra. Kot sem že nekje prej napisala, po operaciji dobijo svečko proti bolečinam, ki je očitno ZELO močna, zato nekateri otročki noro dolgo spijo. Če bi to prej vedela, me ne bi skrbelo, tako sem bila pa čisto ob pamet, celo noč sem bila budna in sem preverjala, če še diha in če je vse v redu z njim. Mislim, da je to vse, če te še kaj zanima, kar vprašaj.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, res lepo popusti. Pa tudi Matjaž je pri mavčenju priden, sicer se je že začel upirati, in vsake toliko rahlo zajoka - prav zamerljiv izraz naredi 
, a je še zmeraj zelo miren. 
K sreči je danes že bolje, ne joka več toliko, ni pa tak smejko kot običajno. Jokati začne, ko hoče premaknit nogice v kakšen položaj, ki zdaj pač ni mogoč. Ima pa desno nogico celo malo zateklo in rdečo, verjetno je to posledica dolgotrajnega nošenja gipsa. Tazdravo je že dvakrat sezul, desno mi je uspelo danes še kar solidno v čeveljček stlačit. Sicer menda traja do šest tednov, da petko dol dobiš. 
Ko mu natikam čeveljčke, včasih nerga, ampak načeloma je že veliko bolje. Odstranila sem jezik v čeveljčkih, tako, da je samo pašček, ker je bolj praktično (sem na netu večkrat zasledila, da to lahko narediš). Edino petke so še vedno problem. Pri zdravi nogici mi jo včasih uspe spravit do konca, ampak ko se neham mučiti z zapenjanjem paščka, že gor zleze. Se tolažim s tem, da bomo najkasneje v 14 dneh menjali za Mitchellove. 
