orhideja80
|
Moja porodna zgodba: dne 25.10. (PDP) sem šla na pregled k svoji G, kjer sem imela spet povišan pritisk, beljakovine v urinu pa 2 (teden prej je bilo še 1). Ponovno me je poslala v P in mi rekla, da če me ne vzamejo v Lj, me bo poslala v Kr  . No 25. sem res šla v P, kjer je sledila standardna procedura - odvzem krvi, vode, CTG, pregled...odprta sem bila zelo malo, premalo, tudi  je bil še zelo visoko. Noč sem preživela na oddelku E, s cimrami sem se hecala, da jutri pa grem rodit in sicer da bom čez noč dobila svoje popadke in da ne bodo nič pospeševali . Pa so mi rekle, da ni šans, saj ne morem odit prva iz sobe, ko pa sem zadnja prišla . V torek zjutraj pride vizita in zdravnica reče, da naj grem na WC potem sledi pregled. Pri pregledu sem bila 2-3 cm odprta (po moje zaradi rinjenja prstov ) in reče, da danes pa grem rodit. No, kar šok, saj sem že mislila, da me bodo zopet poslali domov, ampak po drugi strani olajšanje, saj sem trebuha imela že počasi dovolj, rok je bil že mimo...tako je sledil klistir (si ne predstavljam rodit brez , za britje pa sem že doma poskrbela , tako da ni bilo potrebno). Okrog 12h sem bila v porodni sobi, kjer so me priklopili na CTG ter mi ves čas merili pritisk. Okoli 1h mi je zdravnica pregledala in rekla, da je še zelo visoko in da kdo me je poslal rodit To je bilo res "prijetno" slišat (no mimogrede sanje o idealnem porodu so se še dokončno razblinile). Tako mi je dala nekaj za spuščanje otroka (kaj točno ne vem, spomnim se samo, da so se pogovarjali, da tega ponavadi ne dajo prvorodkam ). Kmalu zatem so sledili umetni popadki, ki so bili neboleči, kar pa se je popolnoma spremenilo, ko so mi predli mehur (ob 15h). Od takrat naprej je bilo kar boleče, nisem se dovolj odpirala (babica ni bila preveč zadovoljna, sem vprašala koliko ur še in je rekla : "danes bo"). Babica mi okrog 17h ponudila masko. Seveda sem jo takoj sprejela, bilo je malo bolje, vendar je čez kako uro ugotovila, da je ne uporabljam pravilno in da mi je prevelika, zato je prinesla drugo. Bilo je bolje, a še vedno boleče ko  . Potem sem se začela tudi bolje odpirati. Okrog 18h sem dobila še Dolatin, ki je še malo olajšal bolečino, vendar jaz očitno kar dobro prenašam analgetike. Že po maski sem bila samo malo omotična, tudi Dolatin ni prijel na polno, ampak malo bolje je vseeno bilo. No potem se je pa naprej kar hitro odvijalo, sem bila pridna in delala točno po navodilih babice in rodila malo pred 20h. Je bilo pa hecno, da sem že ene parkrat preden sem rodila, mislila da je mali zunaj . Ko je bila glavica zunaj, je babica vprašala, če hočem pobožat, pa sem samo rekla: "Ne, čimprej ga dajte ven". Moj  je bilo zelo zadovoljen nad samim potekom poroda in tudi z našim zdravstvenim sistemom, nad katerim je bil celotno nosečnost malce skeptičen. Tudi jaz sem si med porodom mislila, da še dobro, da živim v Sloveniji in ne v kaki nerazviti državi. Nisem bila nič rezana, za kar delno pripisujem zasluge Dianatal gelu . Je še babica rekla, da kaj prida ne verjame v te stvari, ampak da po moji izkušnji pa res mogoče, da kaj pomaga (btw - sem dobila vse 3 doze).
Aja, pa še to: sem babici rekla, da če bi vedla, da tako boli, bi šla nekam, kjer je EA 100% zagotovljena in mi reče, da bi jo lahko dobila, saj sem prišla v dopoldanskem času...ajoj, mi je bilo žal, da sem to rekla. Tudi moj mi je bil v veliko pomoč, si sploh ne predstavljam, da bi mogla rojevat brez njega. Me je vseskozi spodbujal in me masiral. Pravi, da sem se izkazala in da je mislil, da bom težje prenašala bolečino.
Res pa je, da sedaj ko gledam nazaj, že 70% pozabljenega, okrevanje je hitro, domov sem prišla 11 kg lažja, tako da imam sedaj samo še 3 kg viška.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Ampak glede na to, da jih moj vidi le cca. 10 × letno, sem požrla (saj tudi mojemu ni bilo idealno). Je pa res, da nisem bila nič šivana, pa tudi mali Ben je pravi cukerček (že trkam), se pridno doji in zaenkrat joka le, ko je lačen ali pokakan (pa ko se umivava, se tudi dere kot da bi "iz kože dajala"). 
Tinda (PDP 2.10) NEŽA 2700g 46cm 
3xmami (PDP 4.10.) JAN 3090g 50cm
, pa je bil dan spet malo daljši. šele kasneje sem izvedela, da bi šla lahko domov že durig in ne tretji dan, ker imam že enega otročka 
za Lenarta! Naj se čim prej pozdravi. Ni čudno da je tulil ponoči, ker ušesa bolijo za ponoret! Dej mu ful nosek spiraj s fiziološko. Antibiotike naj bi bilo pa potrebno jesti na enak časovni presledek, da je v telesu stalno prisotna doza. 
... mi ni bilo nikoli čisto jasno, "od kje" sploh uši, pa je rekla, da se selijo, kot v kakšni koloniji, se pravi (karikirano), da so danes v Šiški, naslednji teden v Polju, itd. Anju, upam, da vas ne napadejo preveč oz. da se jih čim prej rešite. Pri nas v vrtcu so tudi bile, sicer v drugi skupini, ampak se HB ni nič preneslo 
Včeraj sem za poskus bila brez in sem raje menjala hlačke, moj izcedek je čisto OK! Me je pa že mal zaskrbelo, res se ne bi zdaj hecala z vnetjem. Bi jim poslala en rabljen vložek ,da vidijo, kaj prodajajo 
zaupaj si, če si prvega uspešno dojila, ni razloga, da zdaj ne bi mogla. Saj veš - sprosti se, počivaj, veliko pij... in ne obremenjuj se z ml in g! Če se mala hoče skoz dojit, jo pač pristavljaj, v par dnevih se bo količina mleka povečala. Tudi Tametil (preverjeno) pomaga. Pri tadrugem sem imela več takih obdobij krize, ko se je dobesedno par ur skupaj dojil, pa sva zvozila brez dodatkov. Aja, in ne pozabi na nego bradavic! 
