IZVIRNO SPOROČILO: Katy78
Enako je pri mojemu bratu. Njegov sin pridna, mirna bubica, tamala je pa bila pravi mali vragec, svojeglava, trmasta, ni da ni. No, danes je to ena super najstnica, se pa zna zelo dobro postaviti zase, tako da očitno je pa le nekaj koristi od "močnega" karakterja, ki je njene starše v otroštvu spravljal ob pamet. Moj sin je nekako njena kopija in če bo na koncu postal tak kot ona, bom zelo vesela.

IZVIRNO SPOROČILO: manna

Katy78, vodljivost po mojem ni prirojena. Tudi vztrajnost pri doseganju ciljev ne. To se pridobi z vzgojo in izkušnjami. Prirojen "karakter" je kvečjemu to, koliko je otrok koleričen(se hitro razburi), koliko je miren, koliko je ustvarjalen, koliko je živahen,.. No, to je moje mnenje.
Sicer pa ne gre zato, da bi hoteli razčiščevati zakaj pride do trme dveletnikov, jasno je da otrok preizkuša svoje meje in se osamosvaja, vsak ima to obdobje. Gre bolj za vprašanje zakaj je pri nekaterih otrocih to obdobje tako peklensko težko da so njihovi starši čisto obupani, pri drugih pa malo manj. In kot sem že napisala, o tem pišem ker me zanima, ne ker bi hotela delati znanost iz tega.
Kar se tiče pa tvojega tretjega odstavka, pa mislim da preveč posplošuješ! Saj nista samo ti dve skrajnosti pri otrocih. Je še tisoč odtenkov vmes. Tudi meni bi bilo čudno, če bi vidla otroka, ki bi bil stalno samo miren in nikoli ne bi pokazal svoje volje.  Ampak ravno tako mi je čudno, ko preberem da imajo nekateri tako zelo hude težave s trmo otroka da morajo k psihologu, da eni svojega otroka najrajši ne bi peljali ven iz hiše, ker se stalno neznosno grozno obnaša, dere, kriči, upira, da imajo kamorkoli grejo z njim težave,... Mislim, da v takih primerih ne gre zato, da bi bil tak otrok pač tak "po karakterju" in bo kao kot odrasel bolj vztrajen pri svojih ciljih, bolj samostojen ali karkoliže - to nima po mojem nobene veze.

IZVIRNO SPOROČILO: manna
vodljivost po mojem ni prirojena.

IZVIRNO SPOROČILO: manna

Katy78, vodljivost po mojem ni prirojena. Tudi vztrajnost pri doseganju ciljev ne. To se pridobi z vzgojo in izkušnjami. Prirojen "karakter" je kvečjemu to, koliko je otrok koleričen(se hitro razburi), koliko je miren, koliko je ustvarjalen, koliko je živahen,.. No, to je moje mnenje.
Sicer pa ne gre zato, da bi hoteli razčiščevati zakaj pride do trme dveletnikov, jasno je da otrok preizkuša svoje meje in se osamosvaja, vsak ima to obdobje. Gre bolj za vprašanje zakaj je pri nekaterih otrocih to obdobje tako peklensko težko da so njihovi starši čisto obupani, pri drugih pa malo manj. In kot sem že napisala, o tem pišem ker me zanima, ne ker bi hotela delati znanost iz tega.
Kar se tiče pa tvojega tretjega odstavka, pa mislim da preveč posplošuješ! Saj nista samo ti dve skrajnosti pri otrocih. Je še tisoč odtenkov vmes. Tudi meni bi bilo čudno, če bi vidla otroka, ki bi bil stalno samo miren in nikoli ne bi pokazal svoje volje.  Ampak ravno tako mi je čudno, ko preberem da imajo nekateri tako zelo hude težave s trmo otroka da morajo k psihologu, da eni svojega otroka najrajši ne bi peljali ven iz hiše, ker se stalno neznosno grozno obnaša, dere, kriči, upira, da imajo kamorkoli grejo z njim težave,... Mislim, da v takih primerih ne gre zato, da bi bil tak otrok pač tak "po karakterju" in bo kao kot odrasel bolj vztrajen pri svojih ciljih, bolj samostojen ali karkoliže - to nima po mojem nobene veze.

IZVIRNO SPOROČILO: metulj333


- nas prvi je tak, da dosledno opazi vsako napako (kaj naj recem, se v stacuni zlaga cigumije po barvah, ker ne morejo bit kr zmesani! );