|  Krysia   
   | Pozdravljene. Tudi midve sva doma. Vse se je zgodilo tako na hitro, da vas nisem imela časa obvestiti, da grem v P. Preden pa vam zaupam svojo porodno zgodbo, pa čestitke vsem mamicam, ki ste medtem dobile v naročje svoje otročke! Za ostale pa naj vam dnevi do poroda in sma poord čimprej mine ... 
 Torej v torek grem h G - mi reče "gospa vi kar v  poprodnišnico pojdite, ker boste hitro rodil. Pa brezveze, da ponoči hodite,  kar zdaj je treba it." In grem - brez popadkov, odprta  4cm. Me najprej skoraj naderejo, kaj delam tam, ampak ker je moja G včasih delala tam, me  vseeno pošljejo v porodno - še vedno brez popadkov. Po običajnih  postopkih ob 19:45 prideva do porodne. "ja, gospa, vi kar tukaj  počakajte, itak se nič ne dogaja". No, potem so me vprašali, a mi takojj  predrejo ovoje al grem do zjutraj na oddelek. Sem rekla, da če sem že  tukaj, naj kar zdaj to naredijo. In oni meni, da bodo čakali izmeno ob 21h.  Tudi ok. Pride nova izmena, ob 20:45 mi predrejo ovoje in me pustijo v  porodni, ker itak še nič ne bo in mi bodo verjetno morali dajati umetne  popadke. Ob 21:05 prvi konkreten popadek, ob 21:10 en konkreten, ki je  bil tako močen, da ga aparat ni mogel na list narisat, ker ni bilo  prostora. Potem so mi dal tisto masko s plinom, da sem skoraj bruhala in mi rekli, naj  kar predihavam, ker imajo en težek primer v sosednji porodni ... Ob  21:30 sem študirala, da mogoče bom pa do polnoči rodila, potem pa ne vem  nič več ... tako me je bolelo, da sem komaj živela, nikogar ni blo, moža sem stiskala za roko, da sem mu jo skoraj zlomila, in potem sem se  začela dret, naj že kdo pride ... me pridejo pogledat, začnejo besno  pripravljat neke inekcije proti bolečinam pol je šlo pa dobesedno takole:  "gospa, odprti ste 5 cm, ne še potiskat, 6, 7, joj, gospa glavica je že  zunaj, dejte potiskat ..."  in smo rodil. Klaro ... luškano ... srček  ... 3 kg čistega cukra
  ...    men je pa premaknilo sramno kost, tako da sem v sobi skoraj skupaj  padla od bolečin ko sem šla na WC. No, ampak nisem nič strgana, načeloma  vse OK, pa še nulti dan sem mela ful kratek ...  V porodnišnici je bla  ful pridna, zadnjo noč mi je spala 6 ur v kosu, zgubila je sam 110g, od  tega jih je 30 že dobila nazaj ... ful pridno papa (pustimo to, da mam  bradavice krvave, ampak bomo že ... - prepozno sem začela uporabljat  lanolin) 
 V glavnem, končno smo doma, navajmo se drug na drugega, naš triletnik je ponosni veliki bratec z občasnimi napadi trme, ampak pač ... ima krizo, kar je čisto razumljivo ... po moje je to za otročke tako kot če bi nam mož v hišo pripeljal še eno ženo ... verjetno nobena ne bi bila ravno vesela ... Tako, se vam sigurno še kaj oglasim, samo ne morem obljubit kdaj ... Lepo se imejte in srečno pri porodih ...
 
 
 
 |