mojcaziga
|
Običajno Lukki niti ne odgovarjam, ampak enkrat ok 
Po moje si zelo nesamozavesten fant / moški, tudi videz imaš deški (kot si sam napisal) in že iz tega nimam pojma kkao sta se s tvojim možem sploh našla skupaj. Ampak ok. Verjamem, da te moti njegovo pretirano posvečanje službi in karieri, celo na dopustu, ampak zdi se mi, da se preveč obešaš nanj in lahko ga bo to s časom začelo motiti. Sicer bi se moral tudi z njim pogovoriti, da pač s hčerko ne moreta biti ves čas v radiju 20ih km stran od njega, saj ima mala pravico videti stvari, deželo, it na izlete in nikakor naj ne bo žrtev zelo zaposlenega očeta. Seveda je tu tudi vprašanje ali bi se ti znašel v svetu z njo, brez hrbtenice tvojega moža.
Je pa zelo dostikrat videno v mešanih parih, da ko otroci zrastejo, partnerja spoznata, da nimata nič več skupnega. Imam občutek, da bo tako pri vama oziroma, da si bo mož našel samozavestnejši moški primerek, ker to, da si nekomu vse je prej obremenjujoče kot ne, poleg tega pa imajo karieristi radi nekoga, s katerim se pokažejo, kar ti spet nisi (izključno zaradi svojega "ničnega" mišljenja, ki ga imaš o sebi). Tu bi mene na tvojem mestu predvsem skrbelo, zakaj noče nič slišati o kaki tvoji službi. Pa ne zaradi denarja, verjamem, da zasluži dovolj, ampak ali se zaradi tega počuti on, da bi te s tem izgubil z vrvice? Kaj boš, če te čez nekaj let načevlja???
Sama, priznam, se ne bi strinjala s tem, da sem stalno doma in njemu na voljo. Ok, če pelje kariero, vzamem njegovo odsotnost v zakup, ampak z otrokom pa bi si privoščila dopuste tako ali drugače, z njim ali brez njega. Tudi to, da bi bila popolnoma odvisna od njega - aa, jaz ne, ker to potegne en kup zadev za seboj in kuham ter skrbim za družino, ker tako čutim, ne ker sem njegova služkinja.
Ok, saj vem, da sem zašla daleč teme, ampak..
lp
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
)... Mogoče ravno zato, če bo le možno (z vidika preživetja), "našega časa" ne dam! Mi je dragocenejši kot vse na svetu... Lukka, mislim, da bi se morala vidva pošteno pogovorit glede tega... Je pa res, da sem jaz svojemu, še predno sva se poročila in imela bebike... povedala, da je men družina sveta, čas z družino pa neprecenljiv... Ne vem... to je moje mnenje... Ampak res si ne želiš/želite, da pridete enkrat domov in ugotovite, da je vaš otrok zrasel v odraslo osebo pa sploh ne veste kdaj... (koliko sem jih že slišala to rečt... pa da jim je žal, da niso več časa preživeli z družino...) 
