|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  3 4 [5] 6 7   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: zajtrk - večerja
6.2.2014 23:40:06   
Dilove*
Ej mateyka,glede zob,ki si omenjala pri ljudeh in živalih, pa imam en lep članek.Primerja ljudi in živali v anatomskem smislu.



Milton R. Mills, Dr. med.
Pripravil in prevedel Marko Črnigoj

Človeka se pogosto uvršča med 'vsejedce'. Takšna klasifikacija temelji na opazovanju, da ljudje v glavnem jedo zelo raznoliko hrano rastlinskega in živalskega izvora. Če opazujemo človeške prehrambene navade, nas bodo kultura, običaji in privzgojene navade zanesljivo zbegali. Zgolj opazovanje navad ne more biti najboljši način za to, da se določi, kakšna je človekova najbolj 'naravna' prehrana. Čeravno se večina ljudi obnaša kot vsejedci, se še vedno postavlja vprašanje, v kakšni meri in ali sploh, so ljudje anatomsko prilagojeni za uživanje hrane živalskega in rastlinskega izvora.

Če želimo odgovoriti na takšno vprašanje, je bolj objektiven način raziskovanja proučevanje človeške anatomije in fiziologije. Sesalci so anatomsko in fiziološko prilagojeni načinu, kako si priskrbijo in konzumirajo posamezno vrsto hrane. (Običajna praksa pri raziskovanju fosilov izumrlih sesalcev je proučevane anatomskih značilnosti, zato da bi lahko ugotovili, s čim so se zelo verjetno prehranjevali.) Tako si lahko ogledamo primere mesojedih (karnivorih), rastlinojedih (herbivorih) in vsejedih (omnivorih) sesalcev, zato da bi videli, katere anatomske in fiziološke značilnosti ustrezajo določeni vrsti prehrane. Nato si lahko ogledamo še človeško anatomijo in fiziologijo, da bi videli, v katero skupino spadamo ljudje.

USTNA VOTLINA

Mesojedi imajo - glede na velikost glave - zelo veliko ustno odprtino, kar predstavlja veliko prednost, ko je potrebno ustvariti močno silo, ki se uporablja, ko je potrebno zagrabiti, ubiti in raztrgati plen. Obrazno mišičevje je enostavno, saj bi množica majhnih mišic lahko ovirala široko zevanje, povsem odvečno pa bi bilo pri pripravi plena za požiranje. Pri vseh mesojedih sesalcih, je čeljustni zgib narejen kot preprost tečaj, ki leži v isti ravnini kot zobje. Takšen zgib je izredno stabilen in deluje kot vrtilna točk za 'vzvod ročic', ki ju tvorita spodnja in zgornja čeljust. Glavna mišica, ki premika čeljust mesojedov je senčna mišica (temporalis). Ta mišica je pri mesojedih tako masivna, da obsega večino prostora na obeh straneh glave (ko trepljamo psička, v resnici trepljamo njegov temporalis). 'Naklon' spodnje čeljusti je pri mesojedih majhen. To je zato, ker so notranje in zunanje žvekalne mišice (maseter in pterygoids), ki so tam pritrjene, pri teh živalih manj pomembne. Spodnja čeljust mesojedov se ne more premikati naprej in ima zelo omejeno možnost gibanja v smeri levo-desno. Ko se čeljust mesojeda sklene, ostri kočniki pod licem zdrsnejo eden mimo drugega in povzročijo rezanje, ki je zelo učinkovito pri odiranju mesa od kosti.

Zobje mesojedih živali se ne držijo skupaj, marveč so toliko ločeni, da se mednje ne morejo ujeti vlaknasti ostanki hrane. Sekalci so kratki, šilasti in podobni rogljem od vil, uporabljajo pa se za grabljenje in mrcvarjenje. Podočniki so zelo podaljšani in oblikovani kot bodalo za zabadanje, trganje in ubijanje plena. Kočniki so nizki, trikotne oblike, z nazobčanimi robovi, ki delujejo kot žagasto rezilo. Zaradi tečajnega čeljustnega sklepa, zobje pod licem pri zapiranju čeljusti prihajajo skupaj od zadaj naprej in povzročijo gladek zdrs, kot bi šlo za par dveh velikih škarij.

Slina mesojedih živali ne vsebuje prebavnih encimov. Ko mesojedi sesalci jedo, hrano hitro pogoltnejo in je ne prežvekujejo. Ker bi sproščanje encimov, ki služijo za presnovo beljakovin, že v ustih, povzročilo samorazgradnjo in poškodb tkiva v ustni votlini, mesojedom ni potrebno mešati hrane s slino - preprosto odgriznejo primerno velik kos mesa in ga celega požrejo.

Glede na evolucijsko teorijo, so se anatomske značilnosti, ki so specifične za prehranjevanje rastlinojedov, razvile kasneje, oziroma izvirajo iz anatomskih značilnosti mesojedov. Rastlinojedi sesalci imajo dobro razvito obrazno mišičevje (muskulaturo), mesnate ustnice, relativno majhno odprtino v ustno votlino in odebeljen, mišičast jezik. Pri potiskanju hrane v usta se uporabljajo že ustnice, v pomoč jim je obrazno mišičevje in jezik, ki pomembno sodelujeta tudi pri mešanju in žvečenju hrane. Pri rastlinojedih je čeljustni zgib postavljen nad ravnino, v kateri se nahajajo zobje. Čeprav je takšen zgib manj stabilen, kot tisti pri mesojedih, je veliko bolj gibljiv in omogoča kompleksno premikanje čeljusti, ki je potrebno za žvečenje rastlinske hrane. Poleg tega takšen zgib omogoča, da se - ko se usta zaprejo - spodnji in zgornji zobje pod licem združijo po vsej dolžini čeljusti hkrati, tako da se ob tem tvori ugriz na vsej ploskvi. (Takšen zgib je tako zelo pomemben za rastlinojede živali, da strokovnjaki verjamejo, da je pri različnih vrstah sesalcev evolviral najmanj petnajstkrat.) Naklon spodnje čeljusti je povečan, kar omogoča širši prostor za pritrditev zelo dobro razvitih notranjih in zunanjih žvekalnih mišic (to so glavne mišice, ki sodelujejo pri prežvekovanju rastlinojedih živali). Senčna mišica (temporalis) je majhna in omejenega pomena. Žvekalne mišice zadržujejo spodnjo čeljust v fračastem položaju in jo zibljejo v horizontalni smeri. Zato se spodnja čeljust rastlinojedih sesalcev pri jedi poudarjeno premika v stran. Takšno bočno premikanje omogoča mletje hrane pri prežvekovanju.

Zobovje rastlinojedov se - glede na prilagoditev vegetaciji, s katero se prehranjujejo - precej razlikuje od vrste do vrste. Čeprav se različne vrste razlikujejo po številu in tipu zob, pa imajo različne vrste zob skupne značilnosti. Sekalci so široki, sploščeni in v obliki lopate. Podočniki so lahko zelo majhni, kot na primer pri konjih, štrleči, kot na primer pri povodnih konjih, prašičih ali pri nekaterih primatih (kjer so namenjeni za obrambo) ali pa jih sploh ni. Kočniki so v splošnem kvadratasti in sploščeni na vrhu, tako da zagotavljajo zadostno površino za mletje. Kočniki v vertikalni smeri ne morejo zdrsniti eden mimo drugega, pač pa drsijo eden ob drugem v horizontalni smeri, kar omogoča mečkanje in mletje hrane. Površina kočnikov zavisi od vrste rastlinske hrane, s katero se živali prehranjujejo. Zobje rastlinojedih živali so razporejeni zelo skupaj, tako da sekalci tvorijo učinkovit mehanizem za grizenje, spodnji in zgornji kočniki pa tvorijo povečano ploskev, ki omogoča mletje in mečkanje. V ustni votlini, obkroženi z zobmi, je veliko prostora, ki se pri jedi lahko zapolni z večjo količino hrane.

Takšne živali previdno in sistematično žvečijo hrano. S pomočjo jezika in mišičevja na licih jo potiskajo naprej in nazaj med zobe, ki jo počasi meljejo. Skrbna obdelava je potrebna, da se hrana v ustih temeljito premeša s slino. To je pomembno, ker slina rastlinojedih sesalcev pogosto vsebuje prebavne encime za razkroj karbohidratov (škroba), ki začnejo razpadati na posamezne molekule, ko je hrana še v ustih.

ŽELODEC IN TANKO ČREVO

Pri teh organih se pokaže velikanska razlika med rastlinojedi in mesojedi. Mesojedi imajo prostran in enostaven (enodelen) želodec. Prostornina želodca pri mesojedih predstavlja 60% do 70% skupne prostornine prebavnega sistema. Ker se meso relativno hitro prebavi, je tanko črevo (kjer poteka vsrkavanje molekul hrane) kratko - približno tri do petkrat daljše od dolžine telesa. Ker te živali v povprečju ubijajo samo enkrat tedensko, velika prostornina želodca predstavlja prednost, saj omogoča živali, da hitro pogoltne plen in vase zbaše veliko količino mesa naenkrat, ki ga pozneje lahko prebavi, medtem ko počiva.

Poleg tega je zmožnost izločanja klorovodikove kisline pri mesojedih izjemna. Tudi v polnem želodcu lahko vzdržujejo pH v območju od 1-2. Tako nizek pH je nujen za razkroj beljakovin in za uničenje velike količine nevarnih bakterij, ki se pogosto nahajajo v gnijočem mesu.

Zaradi težav, s katerim se razgradijo različne vrste rastlinske hrane (zaradi velike količine neprebavljivih vlaken), imajo rastlinojedi izrazito daljše in v nekaterih primerih tudi precej bolj dovršeno črevesje kot mesojedi. Rastlinojede živali, ki konzumirajo rastline z velikim deležem celuloze, morajo hrano 'vreti' (prebavljati s pomočjo bakterijske encimske reakcije), zato da iz nje lahko dobijo hranljive snovi. Rastlinojede živali lahko razvrstimo med tiste, ki hrano fermenirajo v sprednjem delu črevesja (prežvekovalci) in tiste, ki to počnejo v zadnjem delu črevesja. Prežvekovalci imajo značilen - večdelen želodec. Rastlinojede živali, ki jedo relativno mehko rastlinje, ne potrebujejo večdelnega želodca. Običajno imajo enostaven želodec in dolgo tanko črevo. Take živali težko prebavljivi - bolj vlaknast del prehrane, fermentirajo v zadnjem delu črevesja - to je - v debelem črevesu. Mnoge rastlinojede živali še povečajo učinkovitost prebavnega trakta s pomočjo sline, v kateri se nahajajo encimi za presnovo karbohidratov. Uporaba večdelnega želodca pri živalih, ki uživajo pretežno mehke, sočne rastline, bi bila energijsko neučinkovita. Hranilne snovi in kalorije bi se porabljale za delovanje bakterij pri vrenju in enoceličarjev, še preden bi dosegle tanko črevo. Tanko črevo rastlinojedih živali je običajno zelo dolgo (več kot 10 krat daljše od dolžine telesa), zato da je za vsrkanje hranilnih snovi na voljo dovolj časa in prostora.

DEBELO ČREVO

Debelo črevo mesojedih živali je enostavno in zelo kratko, saj je njegova edina naloga vsrkavanje soli in vode. Njen premer je približno enako velik kot premer tankega črevesa, zato ima omejen prostor in skoraj ne more kot rezervoar. Je kratko in ni vrečasto. Mišice so razporejene po vsej steni, kar daje belemu črevesu izgled gladkega cilindra. Bakterije, ki jih je mogoče najti v debelem črevesu mesojedov, so bakterije, ki sodelujejo pri gnitju.

Pri rastlinojedih živalih je debelo črevo visoko specializiran organ, ki sodeluje pri vsrkavanju vode in elektrolitov, pri proizvodnji in vsrkavanju vitaminov in/ali pri fermentaciji vlaknastega rastlinskega materiala. Debelo črevo rastlinojedov je običajno širše od njihovega tankega črevesa in je relativno dolgo. Pri nekaterih rastlinojedih sesalcih se debelo črevo pojavlja v vrečasti obliki, ki jo povzroča razporeditev mišičnih vlaken v prebavni steni. Poleg tega, je pri nekaterih rastlinojedih začetni del debelega črevesa (slepo črevo ali cecum) precej velik in služi kot pomožni ali glavni prostor za fermentacijo.

KAKO JE PRI VSEJEDIH?

Pričakovali bi, da vsejedi izkazujejo anatomske značilnosti, ki jim omogočajo, da jedo tako rastlinsko kot živalsko hrano. Glede na evolucijsko teorijo, je struktura prebavil pri mesojedih primitivnejša od strukture prebavil raslinojedov, ki jo določajo številne kasnejše prilagoditve. Pričakujemo torej lahko, da so vsejedi mesojedi z nekaterimi prilagoditvami v prebavnem traktu, ki omogočajo prebavo rastlinske hrano.

Natančno takšno stanje lahko opazimo pri medvedu, rakunu in pri nekaterih članih iz družine psov. (Razprava se bo omejila na medvede, ker so, splošno znani predstavniki anatomskih vsejedov.) Medvedje so sicer uvrščeni med mesojede, vendar so klasični anatomski vsejedi. Čeprav pojedo nekaj živalske hrane, so medvedje v večji meri rastlinojedi, saj rastlinska hrana predstavlja 70-80%. (Izjema so polarni medvedje, ki živijo v zamrznjenem arktičnem območju, kjer skoraj ni rastlin, prehranjujejo pa se predvsem s tjulnji.) Medvedje slabo prebavljajo vlaknasto hrano, zato so pri iskanju rastlinske hrane zelo izbirčni. V njihovi prehrani prevladuje sočne, pomladne zeli, gomolji in jagodičje. Mnogi znanstveniki verjamejo, da medvedje zimo prespijo zato, ker v času hladnih zim primanjkuje njihove poglavitne hrane (sočne vegetacije). (Zanimivo je, da polarni medvedje prezimijo v poletnih mesecih, ko ni tjulnjev.)

Medvedje izkazujejo predvsem anatomske značilnosti, ki so skladne s prehranskimi navadami mesojedih živali. Čeljustni zgib leži v isti ravnini kot kočniki. Senčna mišica (temporalis) je masivna, naklon čeljusti pa je majhen, kar ustreza omejeni vlogi žvekalnih mišic pri premikanju čeljusti. Tanko črevo je kratko (krajše od petkratne dolžine telesa) - podobno kot pri čisto mesojedih živalih. Debelo črevo je enostavno, gladko in kratko. Najbolj opazna prilagoditev na rastlinsko hrano pri medvedih (in pri drugih 'anatomskih' vsejedih) je sprememba v njihovem zobovju. Medvedje ohranjajo klinaste sekalce, velike podočnike, škarjaste predkočnike, kočniki pa so kvadratasti z zaobljenimi konicami, kar omogoča drobljenje in mletje. Pri medvedih se niso razvili sploščeni, topi nohti, kakršne lahko opazimo pri večini rastlinojedov, marveč so medvedje ohranili podolgovate, šilaste kremplje, kakršni so značilni za mesojede.

Živali, ki lovijo, ubijajo in pojedo plen, morajo biti opremljene tako, da je plenjenje praktično in učinkovito. Ker imajo medvedje v svojo prehrano vključen še vedno relativno velik delež mesa, morajo ohranjati anatomske značilnosti , ki jim omogočajo, da uplenijo in ubijejo svoje žrtve. Zato medvedje ohranjajo obliko čeljusti, obrazno mišičevje in zobovje, ki zagotavlja, da razvijejo dovolj veliko moč, da ubijejo in raztrgajo plen, čeravno večine njihove prehrane predstavljajo rastline. Čeljustni zgib rastlinojedih živali (postavljen nad ravnino, kjer se nahajajo zobje) je veliko bolj učinkovit za drobljenje in mletje rastlinske hrane in bi medvedom zagotovo omogočil širši izbor rastlinske hrane. Vendar je takšen zgib neprimerno šibkejši, tako da ga je relativno enostavno izpahniti, in ne bi mogel vzdržati pritiskov in udarcev, ki nastanejo pri upiranju plena in/ali pri lomljenju kosti (niti ne bi mogel zagotoviti širokega zeva, ki ga mesojede živali potrebujejo). V divjini bi žival z izpahnjeno čeljustjo umrla od gladu ali postala plen drugih živali. Vrsta ne more razviti šibkejšega, vendar bolj gibljivega in za rastlinsko hrano učinkovitega čeljustnega zgiba, dokler v celoti ne zadovolji svojih prehranskih potreb z izključno rastlinsko hrano, saj v nasprotnem primeru tvega, da bo izpahnila čeljust, propadla in na koncu izumrla.

KAJ PA JAZ?

Lastnosti človeškega prebavnega trakta kažejo značilnosti anatomskih prilagoditev skladnih s prehrano rastlinojedov. Ljudje imajo mišičasta usta in majhno odprtino v ustno votlino. Obrazne mišice, s katerimi se oblikuje izraz na obrazu, so v resnici mišice, ki se uporabljajo pri žvečenju. Mišičast in gibljiv jezik, ki je tako pomemben pri jedi, se je prilagodil za govor in druge stvari. Čeljustni zgib je zožen s hrustančno ploščo in leži visoko nad ravnino, v kateri se nahajajo zobje. Senčna mišica je zmanjšana. Značilna kvadratna čeljust pri odraslih moških odraža proces čokate razširitve čeljusti in povečanje mišične skupine, namenjene za žvečenje. Človeška čeljust se lahko premika naprej, tako da zaposli sekalce, in v horizontalni smeri, kar omogoča drobljenje in mletje.

Tudi človeški zobje so podobni tistim, ki jim najdemo pri rastlinojedih, izvzemši podočnike (podočniki so pri nekaterih višjih opicah podaljšani, vendar se uporabljanje za razkazovanje oziroma za obrambo). Naši zobje so precej veliki in so običajno naslonjeni eden na drugega. Sekalci so ploski in lopataste oblike, primerni za lupljenje, striženje in grizenje relativno mehkih snovi. Podočniki niso niti žagasti niti konični, marveč so sploščeni, topi in majhni ter opravljajo funkcijo kot sekalci.

Človeška slina vsebuje encim za prebavo karbohidratov, to je amilaza. Ta encim nastopa skoraj v celotnem procesu prebave škroba. Človeški požiralnik je ozek in primeren le za požiranje majhnih, mehkih kepic temeljito prežvečene hrane. Hitenje pri jedi, ko se poizkuša pogoltniti veliko količino hrane naenkrat ali požreti vlaknasto in slabo prežvečeno hrano, zelo rado povzroči davljenje (najpogostejši krivec je meso).

Človeški želodec je enopredelen, vendar zmerno kisel. (Klinično se smatra, da je pH želodca, ko je v njem hrana, ki je manjši od 4-5, razlog za zaskrbljenost.) Prostornina želodca predstavlja 21-27 % skupne prostornine človeškega prebavnega trakta. Želodec služi kot prostor za shranjevanje in mešanje, kjer se meša in utekočinja hrana. Od tu se tudi odreja dotok hrane proti tankemu črevesu. Človekovo tanko črevo je dolgo, v povprečju 10 do 11 krat daljše od dolžine telesa. (Dolžina tankega črevesa znaša povprečno 7 do 9 metrov. Dolžino človeškega telesa se meri od vrha glave do konca hrbtenice in v povprečju znaša od 70 do 100 centimetrov pri posameznikih normalne velikosti.)

Človekovo debelo črevo je vrečasto, kar je značilnost rastlinojedov. Raztegljivo debelo črevo je v premeru večje od tankega črevesa in je relativno dolgo. Debelo črevo pri človeku služi za vsrkavanje vode in elektrolitov, pa tudi za nastanek in vsrkavanje nekaterih vitaminov. V debelem črevesu poteka tudi bakterijsko vrenje vlaknastih rastlinskih snovi. Ob tem nastaja in se porablja pomembna količina energije (volatile short-chain nenasičene maščobne kisline), glede na vsebnost vlaknin v prehrani. Obseg in pomen vrenja ter vsrkavanja produktov presnove v debelem črevesu so začeli raziskovati šele v zadnjem času.

Za konec lahko zapišemo, da ima človek prehrambeni trakt rastlinojeda. Človeška vrsta ne kaže mešanih značilnosti, kakršne lahko pričakujemo in najdemo pri anatomskih vsejedih, kot so medvedje in rakuni. Če torej primerjamo človeški prebavni trakt s prebavnim traktom mesojedov, rastlinojedov in vsejedov, pridemo do zaključka, da je človeški prebavni aparat ustvarjen za popolnoma rastlinsko hrano.

Marko Črnigoj


_____________________________

You raise me up, so I can stand on mountains... You raise me up, to walk on stormy seas. I' m strong when I'm on your shoulders...You raise me up, to more then I can be. <3

(odgovor članu StrawberrY)
Neposredna povezava do sporočila: 101
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 1:44:54   
mateyka
tale stric je znan promotor veganstva, a ni tako? user posted image

- dejstvo, da imamo encime, ki lahko prebavljajo meso in lahko preživimo na mesni dieti (eskimi in severna plemena), kaže, da smo vsejedi.
- pozicija oči (spredaj in ne ob strani kot rastlinojedci), kaže da smo bili tudi lovci (na živali seveda) v preteklosti in ne samo nabiralci.
- jasne arheološke najdbe kažejo na raznoliko prehrano ljudi, ki je vključevala meso - naši predniki so bli lovci/nabiralci že od začetka. ko se je začela udomačitev virov hrane, je vključevala oboje, tako živali (ne samo za delo) in rastline.


poglej en lep primer - toleranca na laktozo.
razvili smo gen za toleranco laktoze ( http://www.slate.com/articles/health_and_science/human_evolution/2012/10/evolution_of_lactose_tolerance_why_do_humans_keep_drinking_milk.html ). noben drug sesalec je nima po prenehanju dojenja in tudi mi je nismo imeli do nedavnega, pa se je skozi čas razvila zaradi bonusov, ki jih to prinaša in zdaj nekateri ljudje lahko pijejo mleko brez težav (in ga tudi prebavijo mind you). sicer je to nov gen in niso vsi ljudje zmožni prebavljat mleka, ampak en konkreten procent pa ga je. v bistvu se je zgodilo več neodvisnih mutacij genov za laktozno toleranco in imaš recimo afriškega, ki se je razvil neodvisno od evropskega.
preteklost na nek način živi skozi nas in naše potomce ter nam kaže kaj se dogaja. podobno je namreč z mesom skozi čas. ne bi mi zdaj tako množično uživali mesa brez posledic, če naši predniki ne bi razvili gen za proizvajanje encima, ki nam sedaj omogoča, da ga zaužijemo in ne dobimo prebavnih motenj ali zbolimo. ovca, krava ali konj pa recimo bi.

etična, ekološka in/ali zdravstvena izbira je edina podlaga pri izbiri veganstva ali vegeratijanstva. in jaz ti je ne odrekam. biološko pa kakor vidiš po zgodovinskih dokazih, smo v tranziciji; oz. se prilagajamo in smo že zelooo dolgo vsejedci. ker se tako lahko najbolje prilagodimo situacijam, ki niso idealno ugodne za nas, a ne? kako pa bomo živeli na skrajnem severu, če ne jemo primarno meso? in eni hominidi so (ljudje ki jejo ribe in sesalce). neandertalci so bili vsejedi zaradi tega, ker so živeli v evropi v ledeni dobi in je bilo treba bit iznajdljiv ter jesti tudi meso zaradi težke klime.

ena misel se mi poraja, ko berem tega strica Millsa;
stric se niti ni vprašal nekaj zelo pomembnega - glede na to, da jemo meso že odkar pomnimo in vidimo skozi arhelologijo, zakaj tega ne upoštevati kot dokaz/fakt? ker če ga, se lahko vprašamo naslednje:
kaj pa če smo rastlinojedci, ki se vračamo nazaj k mesnim virom že nekaj stotisoč let? kaj če smo kot delfini in orke, ki so se vrnili s kopnega spet nazaj v vodo? in mi smo šli počasi nazaj na vsejedost*, ko smo postali avstalopiteki, ker nam je to omogočalo zasesti več življenskega prostora? in to se delno vidi na nas, na naših telesih (toleranca na široko paleto hrane) in v zgodovinskih/arheoloških najdbah, ki kažejo kako smo jedli (kar sem zgoraj omenila). kaj praviš, bi bilo možno?

* glede na to, da on sklepa, da so se rastlinojedci razvili za mesojedci, se zdaj "vračamo nazaj" na vsejedost in tole zgoaj je torej čisto verjeten in možen scenarij. (citat: Glede na evolucijsko teorijo, so se anatomske značilnosti, ki so specifične za prehranjevanje rastlinojedov, razvile kasneje, oziroma izvirajo iz anatomskih značilnosti mesojedov)



p.s. zanimiva debata - sploh tale o vračanju nazaj k mesu user posted image

(odgovor članu Dilove*)
Neposredna povezava do sporočila: 102
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 2:29:35   
mateyka
aja, pa naj omenim, da pri primerjavi ni upošteval, da nimajo vsi mesojedci enako strukturo in obliko zob, čeljusti, mišic in prebavnega sistema (raznolikost!).

kolikor razumem ta stric v svoji v knjigi pravi: "ljubezenska afera z mesom je stara manj kot sto let." really? user posted image tudi ti veš, da to ni res..

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 103
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 15:46:13   
Dilove*
Najprej bom rekla,niso vse študije kredibilne,posebej ne tiste,ki so sponzorirane od mesnih industrij.to so skoraj vse. Imaš pa Kitajsko študijo,ki se mi zdi dosti bolj kredibilna.


poglej en lep primer - toleranca na laktozo.



Jaz bom pa glede tele lakotoze rekla tako,marsikdo ima težave,pa niti ne ve, da so od tega(med temi sem bila tudi jaz in mnogo drugih). Težave kot so refluks,katar, bronhitisi,astma,.... Te težave večkrat izhajajo iz pitja živalskega mleka. Jaz sem imela vse te težave,ko sem nehala s pitjem mleka,so prenehale.Stanje je bilo čisto drugo. In več ljudi pravi o tem. Sir sem še prebavljala,ker je fermentiran,mleko pa je tisto najbolj kritično.


ne bi mi zdaj tako množično uživali mesa brez posledic, če naši predniki ne bi razvili gen za proizvajanje encima, ki nam sedaj omogoča, da ga zaužijemo in ne dobimo prebavnih motenj ali zbolimo. ovca, krava ali konj pa recimo bi.


Oprosti ampak, brez posledic?To pa tudi ti veš,da ni res. Posledice so vedno bolj vidne. Bolezni ožilja in srca in druge kronične bolezni,ki so nastale zaradi prevelike količine uživanja mesa je vedno več. Koliko je samo v zadnjih časih zgodb,ko so ljudje zboleli za rakom in drugimi bolezni srca in ožilja,zdravstvo jih je odpisalo jim napovedalo gotovo smrt, zatekli so se alternativi-veganstvu ali presnojedstvu in stanje se je začelo izboljševati. Pa ne govorim samo o zgodbah po časopisih,ampak o zgodobah tu okoli mene. Ravno zadnjič je en gospod pravil moji mami,podrobnosti ne bom pisala javno, skratka napovedali so mu čakanje..čakanje,da umre, kljub temu,da je vedno bil zagrizeni mesojedec,se je zatekel alternativi,presnojedstvu, zdravje se mu je vidno izboljšalo!. ko je šel na pregled svojemu zdravniku,ga je ta testiral, bil je zelo presenečen kako dobri so bili rezultati.Odlični, ne samo dobri. In tako mu je rekel: Gospod,karkoli že delate......vam uspeva, ampak nočemo vedet kaj je to. !
Zakaj misliš,da zdravstvo(uradna medicina) noče vedeti, kaj je delal tale Gospod?



kolikor razumem ta stric v svoji v knjigi pravi: "ljubezenska afera z mesom je stara manj kot sto let." really? user posted image tudi ti veš, da to ni res..


Mislim, da s to afero misli,da se v zadnjih sto letih uživa več mesa kot prej.Pretirano več. Še moja babica je pripovedovala,da so imeli meso včasih na krožniku samo 1xtedensko, vzporedno s tem so se v zadnjih sto letih povečevale bolezni ožilja,srca in prebavil in rak.



_____________________________

You raise me up, so I can stand on mountains... You raise me up, to walk on stormy seas. I' m strong when I'm on your shoulders...You raise me up, to more then I can be. <3

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 104
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 15:47:15   
Dilove*
ups..neznam kopirat.

_____________________________

You raise me up, so I can stand on mountains... You raise me up, to walk on stormy seas. I' m strong when I'm on your shoulders...You raise me up, to more then I can be. <3

(odgovor članu Dilove*)
Neposredna povezava do sporočila: 105
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 16:35:41   
skuštrana
Dilove, mislim da je kljucna beseda v tvojem sestavku prevec. In prevec necesa ni nikoli ok. Se strinajm s tem, da so vcasih meso jedli enkrat na teden ( ce) sedaj bi ga pa kar vsak dan. In se strinjam da to ni ok.

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

(odgovor članu Dilove*)
Neposredna povezava do sporočila: 106
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 16:43:01   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: Dilove*


Mislim, da s to afero misli,da se v zadnjih sto letih uživa več mesa kot prej.Pretirano več. Še moja babica je pripovedovala,da so imeli meso včasih na krožniku samo 1xtedensko, vzporedno s tem so se v zadnjih sto letih povečevale bolezni ožilja,srca in prebavil in rak.




Odvisno kje.......na kmetih so jedli meso vsak dan.....tudi v času naših babic......ker so ga imeli doma......pozimi bolj sveže, poleti pa v obliki šunke in kolbas, ker pač ni bilo zamrzovalnikov.......

Moja stari starši in od moža stari starši so umrli pri starosti od 85 do 95 let....umrli so praktično zdravi, le srce je odpovedalo....kakšna bolezen srca in ožilja po 80 letu pa je verjetno že pričakovana in ni zgolj posledica pretiranega uživanja mesa....ampak je porast bolezni srca in ožilja povezan bolj s povečano življenjsko dobo ljudi......

Jaz bi bolj rekla, da danes uživamo preveč ogljikovih hidratov kot pa preveč mesa in se premalo gibljemo oz. praktično nič več fizično ne delamo in preveč sedimo......in da ni zgolj meso problem vseh bolezni......

(odgovor članu Dilove*)
Neposredna povezava do sporočila: 107
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 17:17:18   
skuštrana
Liliana, mislim da so samo malo bolj bogati kmetje jedli meso in mesne izdelke vsak dan, vsi ostali pa niti ne...

In nasplosno danes ljudje prevec jemo, to je res, ne samo mesa...vsega. Pa daj zraven se manj gibanja in imas bingo za vse bolezni danasnje dobe.

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 108
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 19:18:37   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: Dilove*
Najprej bom rekla,niso vse študije kredibilne,posebej ne tiste,ki so sponzorirane od mesnih industrij.to so skoraj vse. Imaš pa Kitajsko študijo,ki se mi zdi dosti bolj kredibilna.


se zavedam kritične selekcije podatkov, ki jo dandanašnji že vsak mora opravit. glej, sem že nekaj časa nazaj prebrala en zanimiv blog vegetarijanke, ki ne uživa mlečnih izdelkov, na temo kitajske študije, in ona v bistvu zelo iskreno poda pomisleke glede določenih stvari glede knjige, ki se ji zdijo utemeljeni (če te zanima, res priporočam):
http://rawfoodsos.com/2010/07/07/the-china-study-fact-or-fallac/

bronhitisi,astma,.... Te težave večkrat izhajajo iz pitja živalskega mleka. Jaz sem imela vse te težave...


ja, ti pač nimaš laktozne tolerance. jaz jo imam. laktozna toleranca še ni v večini (okoli 75 % http://www.collective-evolution.com/2013/04/03/over-75-of-earths-population-is-lactose-intolerant-for-a-reason-dairy-is-harmful/ ) in to da nimaš tolerance ni nič nenaravnega ali nenavadnega. mogoče jo bodo tvoji potomci čez 1000 let imeli. stvari pač niso statične in se počasi spreminjajo. kot vse na tem svetu.

Oprosti ampak, brez posledic?To pa tudi ti veš,da ni res. Posledice so vedno bolj vidne. Bolezni ožilja in srca in druge kronične bolezni,ki so nastale zaradi prevelike količine uživanja mesa je vedno več.


če ne veš (mogoče nočeš upoštevat?), da je veliko hrane "nezdrave" in jo še vedno jemo, ti je oproščeno. user posted image jemo med drugim sladkor, belo moko in sol, pa v bistvu niso zdravi per se. je pa prav pšenica omogočala ljudem, da živijo in kmetujejo ter preživijo do danes v evropi, vsaj nekaj tisoč let.

Še moja babica je pripovedovala,da so imeli meso včasih na krožniku samo 1xtedensko..


no vidiš, tako kot mi pri nas doma (ne pa pri moji tašči, haha) user posted image in kakor sem že rekla - vsega v razumni količini in brez pretiravanja, pa ne boš bolan. nihče ne zanika, da nam paše procentualno največ rastlinske hrane, ni pa to edino kar lahko jemo in tudi ni potrebno, da se omejujemo.
in kuhamo - spet nova tema; koliko desetisočtelij jemo že predelano/obdelano/kuhano hrano - je to "naravno"? pa ravno kruh (skupaj z mesom mind you), zmleta zrna in pečena, je omogočil, da so neandertalci in prvi homini zavzeli evropo.. čista rastlinska presnojedost ni holy grail in če bi jo furali, bi še zdaj živeli v približnih območjih kjer živijo primati danes. verjetno do civilizacije tako niti ne bi prišlo v nekem obsegu, niti znanstveni napredek in polet na luno se ne bi zgodil..
user posted image

(odgovor članu Dilove*)
Neposredna povezava do sporočila: 109
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 19:28:24   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Moja stari starši in od moža stari starši so umrli pri starosti od 85 do 95 let....umrli so praktično zdravi, le srce je odpovedalo....kakšna bolezen srca in ožilja po 80 letu pa je verjetno že pričakovana in ni zgolj posledica pretiranega uživanja mesa....ampak je porast bolezni srca in ožilja povezan bolj s povečano življenjsko dobo ljudi......


ja, to je tud res. bolj ko si star, bolj se "kvariš" user posted image

Jaz bi bolj rekla, da danes uživamo preveč ogljikovih hidratov kot pa preveč mesa in se premalo gibljemo oz. praktično nič več fizično ne delamo in preveč sedimo......in da ni zgolj meso problem vseh bolezni.....


ja, tudi to je res. manj se gibljemo, jemo pa še vedno isto in enako kot so naši predniki ob drugačnih opravkih.

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 110
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 19:30:58   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana
Liliana, mislim da so samo malo bolj bogati kmetje jedli meso in mesne izdelke vsak dan, vsi ostali pa niti ne...


vem, da moji stari starši niso imeli mesa za vsak dan. vem tudi, da so bli njihovi otroci dostikrat lačni in so jedli VSE kar so le lahko dobili ali staknili (WW2 pa to..).

(odgovor članu skuštrana)
Neposredna povezava do sporočila: 111
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 20:07:57   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Liliana, mislim da so samo malo bolj bogati kmetje jedli meso in mesne izdelke vsak dan, vsi ostali pa niti ne...



Pri nas, ko sem bila jaz še otrok je imela v vasi praktično vsaka hiša scinje....okrog 4 do 6 na leto......in kure......dve mali njivici (precej daleč od bogatega kmeta) in meso je bilo vsak, ampak res vsak dan na njivi.....kaj dosti drugače ni bilo, ko je bila moja mama mlajša, pa moja babica......na kmetih in po vaseh se je vedno jedlo meso, ker je bilo doma in pri roki......vsak kmet je namreč gojil svinje in kure za svojo prehrano.....

Mi je pa kolegica iz Kopra, ki je odraščala v mestu, rekla, da so pa oni res jedli meso le enkrat na teden.....ker v trgovini kupiti meso je pa bilo nekoč (seveda je tudi danes) precej drago in so si ga tisti, ki ga niso imeli doma težko privoščili......

(odgovor članu skuštrana)
Neposredna povezava do sporočila: 112
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 20:09:24   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana
Liliana, mislim da so samo malo bolj bogati kmetje jedli meso in mesne izdelke vsak dan, vsi ostali pa niti ne...


vem, da moji stari starši niso imeli mesa za vsak dan. vem tudi, da so bli njihovi otroci dostikrat lačni in so jedli VSE kar so le lahko dobili ali staknili (WW2 pa to..).


Vojne so ekstremne situacije......

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 113
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 20:10:37   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

ja, tudi to je res. manj se gibljemo, jemo pa še vedno isto in enako kot so naši predniki ob drugačnih opravkih.


Tako je.....


(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 114
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 20:13:07   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: liliana


IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

ja, tudi to je res. manj se gibljemo, jemo pa še vedno isto in enako kot so naši predniki ob drugačnih opravkih.


Tako je.....




To je naslabše za zdravje.

Mi jemo meso, enkrat do trikrat na teden, tako, na oko (pač po občutku, kaj diši) in smo zdravi kot ribe. Trkam!

Na vasi ga tudi nismo jedli vsak dan (desetletja nazaj), ker nihče ni hotel jesti mesa domačih živali user posted image . Mislim tako, da danes zajčka ali piščanca božaš, jutri ga pa ješ.

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 115
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 20:15:38   
uškinamama

IZVIRNO SPOROČILO: liliana


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Liliana, mislim da so samo malo bolj bogati kmetje jedli meso in mesne izdelke vsak dan, vsi ostali pa niti ne...



Pri nas, ko sem bila jaz še otrok je imela v vasi praktično vsaka hiša scinje....okrog 4 do 6 na leto......in kure......dve mali njivici (precej daleč od bogatega kmeta) in meso je bilo vsak, ampak res vsak dan na njivi.....kaj dosti drugače ni bilo, ko je bila moja mama mlajša, pa moja babica......na kmetih in po vaseh se je vedno jedlo meso, ker je bilo doma in pri roki......vsak kmet je namreč gojil svinje in kure za svojo prehrano.....




verjetno na krožniku user posted image . Enake spomine imam tudi jaz na otroštvo. Nonoti so imeli prašičke in tej prašički so bili po delih skoz celo leto na mizi. Porabili pa so vse . Vključno s črevi, kožo, parklji.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 116
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 21:32:50   
mateyka
haha

user posted image

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 117
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 22:18:12   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama


IZVIRNO SPOROČILO: liliana


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Liliana, mislim da so samo malo bolj bogati kmetje jedli meso in mesne izdelke vsak dan, vsi ostali pa niti ne...



Pri nas, ko sem bila jaz še otrok je imela v vasi praktično vsaka hiša scinje....okrog 4 do 6 na leto......in kure......dve mali njivici (precej daleč od bogatega kmeta) in meso je bilo vsak, ampak res vsak dan na njivi.....kaj dosti drugače ni bilo, ko je bila moja mama mlajša, pa moja babica......na kmetih in po vaseh se je vedno jedlo meso, ker je bilo doma in pri roki......vsak kmet je namreč gojil svinje in kure za svojo prehrano.....




verjetno na krožniku user posted image . Enake spomine imam tudi jaz na otroštvo. Nonoti so imeli prašičke in tej prašički so bili po delih skoz celo leto na mizi. Porabili pa so vse . Vključno s črevi, kožo, parklji.


Ja.....na krožniku.....user posted image pa še glava in ušesa so se uporabila.......

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 118
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 22:51:09   
petea
Kot je Mateyka ze omenila - skokovit razvoj clovestva se je dogodil z odkritjem uporabnosti ognja za lazjo zagotovitev prebavljive hrane - pripravo hrane smo tekom tisocletij spremenili v umetnost - smo ze vedeli, zakaj

Glede zgoraj omenjene raziskave - zakaj pa ni nic primerjave s primati, ki imajo z nami precej vec skupnega kot medvedi? Tudi oni so vsejedi, hodijo tudi na lov in jedo meso.
In seveda pogresam primerjavo z drugimi zivalmi - kuharji.


Glede na to, da meso uzivajo tudi zelo primitivne druzbe, ki vse tudi uporabljajo prednosti ognja, se mi zdi to precej pomemben vidik pri razpravi o prehrani ljudi ter iskanju ''prave hrane''.



Kaj pa nas dandanes unicuje, pa je predvsem preobilje in prevec predelana hrana. Vseh vrst in oblik.





Stanislava_, kmetje gojijo zivali tudi za svojo prehrano. Seveda pa ne vsi in ne vseh zivali.



< Sporočilo je popravil petea -- 7.2.2014 22:55:21 >

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 119
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 23:06:55   
petea
Problem neprimerne farmske vzreje zivali pa je seveda zelo pereca in prepogosto premalo kritizirana tematika.

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 120
   RE: zajtrk - večerja
7.2.2014 23:11:47   
mateyka
In seveda pogresam primerjavo z drugimi zivalmi - kuharji.


user posted image

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 121
   RE: zajtrk - večerja
8.2.2014 0:04:26   
petea
Oh, Mateyka!
user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 122
   RE: zajtrk - večerja
8.2.2014 11:19:12   
LuLu
user posted image user posted image

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 123
   RE: zajtrk - večerja
8.2.2014 23:15:26   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

In seveda pogresam primerjavo z drugimi zivalmi - kuharji.


user posted image


Pa kje si jo našla user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 124
   RE: zajtrk - večerja
1.4.2014 10:58:18   
Dilove*
Nekako sem pozabila na to temo, ker nisem imela časa za njo..no pa sedaj vidim,da nisem nič zamudila,ker je bilo več ali manj vse le mlatenje prazne slame. Rekla bom samo to: VSAK bo verjel v kar bo hotel in vsak si bo razlagal dokaze posvoje. Seveda pa si je po vašem mnenju "treba" razlagati dokaze tako,da se na nek način opraviči morijo živali. Tistemu,ki pa ni vseno, za živali,zdravje-lastno in od svojih otrok, pa naj pogleda malo širše naokoli sebe in sname rožnata očala. Me prav zanima koliko od vas bo kaj od tega prebralo in predvsem razumelo tudi na čustveni ravni. Toliko od mene.....Tudi sama do nekaj časa nazaj nisem vedela še vsega, bila sem vegetarijanka,ki ni jedla mesa-rib,uporabljala usnja,krzna,svile,perja. Kaj pa ostalo? ..za ostalo marsikaj nisem vedela in zaradi nevednosti bila vegetarijanka 20 let.. Zaradi moje nevednosti so trpela druga živa bitja. Ko sem to izvedela in prišla do resnice o mleku,jajcih,medu in volni sem se odločila to spremeniti,odločila sem se,da nebom tista,ki bo podpirala izkoriščanje, posiljevanje, mučenje,ubijanje živali. tudi ujetništvo v cirkusih,Zoo.jih ,zabaviščnih parkih ne. Moj otrok kot za zabavo nebo hodil v zapor in koncentracijsko taborišče. Temu sem trdno in odločno rekla: Ne.in še enkrat NE. .... Vsak se lahko spremeni! ostalo so izgovori .....
Danes sem Veganka in pravtako moja družina in zaradi mene/nas nihče več ne trpi. Mogoče se bodo odprle oči še komu. Srečno!

http://www.youtube.com/watch?v=Qi7A20SM3OI

http://www.veganstvo.net/ali-ves/

http://www.veganstvo.net/okolje/

https://sites.google.com/site/naturalscienceofhealth/naravna-znanost-o-zdravju/resnicna-dejstva-o-prehrani/mleko-zahrbtni-morilec

http://www.youtube.com/watch?v=SYJPbrxdn8w


_____________________________

You raise me up, so I can stand on mountains... You raise me up, to walk on stormy seas. I' m strong when I'm on your shoulders...You raise me up, to more then I can be. <3

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 125
Stran:   <<   < Prejšnja stran  3 4 [5] 6 7   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  3 4 [5] 6 7   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Tudi tako lahko zanosite, čeprav tega nist...
Nosečnost vas lahko doleti tudi na načine, na katere niti pomislili niste, recimo z analnim spolnim odnosom, odnosom v v...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
"Nosečnost me je pomladila."
Z Manco Izmajlovo smo se pogovarjali o nosečnosti pri 46tih letih, o tem, kakšna mama je bila prej in kakšna je zdaj ter...
Pesmi o mami in za mamo
Mama je nekaj posebnega, je popolna in ena sama. Ko ne najdemo besed, kako bi se ji zahvalili za vse, kar nam je dala, z...
5 TOP destinacij za letošnje poletne počit...
Še ne veste, kam bi se letos odpravili na poletne počitnice? Pripravili smo vam 5 TOP predlogov, pri katerih lahko izkor...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?