|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Bolni starš
3.3.2014 16:03:20   
patrino

IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus

Zanima me, kaj bi naredili v primeru, ko starš zboli in ni več sposoben skrbeti zase.
Bi ga vzeli k sebi, ga negovali, mu pomagali pri vsakdanjih opravilih (umivanje, pripravljali hrano, stregli ...)?
Bi ga dali v dom, tudi če ne želi?
Bi ga na njegovo željo pustili v stanovanju in redno vsako dnevno prihajali k njemu?
Ali kaj četrtega?
Recimo, da bi starš bil sam, sami pa bi imeli tudi družino z dvema otrokoma.
Zanima me kaj bi naredili, če se bi vam to zgodilo.


Odvisno od marsičesa. Predvsem pa od lastnega prepričanja, kaj je dom za ostarele in za koga je primeren. Sama nisem imela nikoli stika z varovanci doma, ker smo v našem sorodstvu pač imeli takšno " srečo", da so vsi ki so neozdravljivo zboleli ,po hitrem postopku umrli doma ali v bolnici. Na dom sem gledala nekoliko zastarelo in z odporom.
Potem pa se je postarala naša babi. Kljub petim sinovom in hčeram ( vključno z našo mami) je živela pri nas.Imeli sva se radi za umret, saj je od nekdaj zaradi zaposlenosti mojih staršev ,skrbela zame. Zdelo se mi je prav, da ji to nekako povrnem in smo jo na stara leta, ko je ovdovela vzeli k sebi.V bistvu se ni tako grozno telesno postarala, kot je zbolela psihično, ko je umrl dedek. Padla je v hudo depresijo in z njo je šlo res drastično navzdol.Ni jedla, spala, ni hotela biti sama, jokala...Z malimi otroci in s takim človekom v hiši je agonija. Bili smo priklenjeni na dom, ker je nismo smeli pustiti same, saj je po tekočem traku delala neumnosti. Zažgala pol kuhinje, ker je pozabila lonec na štedilniku, v hišo vabila popolne tujce, vse možne akviziterje, pozabila zapreti vodo v kopalnici in naredila poplavo, ...Če smo šli mi kam na izlet, nas je klicarila po telefonu, jokala in rotila kdaj bomo prišli domov, ker ni želela biti sama. To se je vleklo kar nekaj let. Pripeljalo je tako daleč, da sem spala s telefonom pri glavi in ponoči vstajala in skakala k njej več kot je bilo treba k trem otrokom. Potem je bila enkrat mera polna, saj je bila cela družina in naše življenje podrejeno njej. Na skrivaj sva sklicala vse strice in tete ( njene otroke), če bi kdo prevzel malo več skrbi za bolno mater kot do takrat, pa so se vsi le izgovarjali. Babi za ta pogovor ni vedela, vendar, ker je po svoje videla, da tako res ne bo šlo dolgo, nas je vse presenetila s svojo odločitvijo, da gre v dom. Najprej sva šli tja na obisk. Mene je stiskalo v prsih. Grozno mi je bilo. Verjetno najbolj zaradi občutka krivde, ker je nisem več mogla imeti doma. Babi pa je bila nasprotno prav navdušena. Ker se je v dom preselila čisto pokretna, ni bila tako zelo odvisna od drugih, kot marsikateri varovanec. Potrebovala je pač nekoga, da je ob njej, ko kaj rabi, ji kuha, skrbi za njene osebne zadeve, predvsem pa je bila potrebna družbe v veliki meri. V domu je ob vseh dejavnostih in sovarovancih prav zacvetela. Aktivno je sodelovala pri pletiljah, balinarjih, pevskem zboru, umetniškem krožku, literarnem krožku in drugje. Če si k njej prišel na obisk dopoldne, je bila kar jezna, ker je "zaradi obiska" zamudila kakšen pomemben krožek. V domu je tako preživela še 5 let, potem pa jo je zadela možganska kap. Obležala je in v roku nekaj mesecev umrla.
Ko sedaj gledam nazaj imam po svoje v srcu še vedno grenak priokus, vendar mi zdrava pamet in seveda tudi drugi govorijo, da bi bila doma pri nas veliko bolj nesrečna in ob naši zaposlenosti pač veliko bolj osamljena kot je bila zadnja leta v domu med prijatelji in sotrpini.
Odločitev ni lahka. Nekaj neprecenljivega je, če se za tako stvar odloči človek sam. Žal pa je takih res malo.


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu Plus minus)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Bolni starš
3.3.2014 18:30:07   
Izabelina
js mam ful paranojo pred umiranjem in staranjem (ne zaradi izgleda pa kao gubic in sivih las, zarad tesnobe, zarad minljivosti)... in isto je imel moj ata, njega je bilo tako strah smrti...

oba z mamo sta prišla živet k nam, ko mama ni več mogla skrbeti zanj (živela sta na drugi strani države)... nekaj časa, ga je negovalka hodila štimat na dom (patronažka, pol pa ena tko, dodatno), potem ga je pa kap je šou pa v bolnico in potem sta se moja starša odločila, da bo šou v dom... in ko je ata to zvedu, je nehal jest, zato, da bo shujšal, da bomo lahko doma zanj skrbeli (ker je mel kr 100 kg) in je revež hiral, od strahu, da bo res šou v dom... 4 leta nazaj je umru v domu, v parih mescih je shiral... pa ga je šou oči vsak dan obiskat, vsak vikend smo šli vsi tja, še mačka smo mu tja peljali, ker ga je meu tok rad... nič ni pomagal...
mama živi še naprej pri moji starših, je fuuuul naporno, ker je tko kot če bi mel dojenčka (ni nepokretna,je pa zlobna in je težko tut zarad tega, ker ma stalno komentarje, ki zabolijo)...

uglavnem kar sm pa hotla povedat je to, da mene še zdej tko boli, ko si prikličem v spomin ata po kapi, ki obnemogel leži in ne je, zato, da bo lahko šel domov in ne v dom... in enako moja starša...

tko, da ko bosta moja starša "na vrsti" je tko, da če bo njuna želja, da sta doma, bosta ostala doma, pač namesto doma, plačuješ nekoga, da pride, ko si v službi, pa patronažna služba tut pripada... dec it, ko smo se rodil so dal naši starši "življenje na hold" ko pa oni umirajo, damo pa otroci življenje mal na hold...

avtorica teme: to je seveda moje mnenje in moja izkušnja, bi pa rekla samo to, če se boste odločil mamo dat v dom, poskusite tko, da se bo strinjala s tem... ker vam bo lažje in si ne boste nič očital...
pa srečno!

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu kakadoo)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Bolni starš
3.3.2014 18:34:20   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

Druge izbire ni, razen če imaš še brate, sestre, tete, strice, ki bi lahko prevzeli tako odgovornost. Pa čimprej uredite, preden pride do kakšne nesreče, ker potem je še težje.


Bratov in sester nimam, tetam pa tudi ne morem "obesiti" te odgovornosti, saj imajo sami čez 70 let.


Zakaj ne, če so same zdrave? Saj so njene sestre, mogoče bi pa rade bile blizu? Vsaj toliko jih vključite, da bodo za bližino in dužbo, če je mogoče, ker to je že zelo veliko pri taki situaciji. Mogoče celo lahko skrbijo, ne vem, ker jih ne poznam. Moja stara mama je skrbela za moža do njenega osemdesetega leta..kakšni dve leti, cca. Tako da ni kar a priori nemogoče..




_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu Plus minus)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Bolni starš
3.3.2014 18:37:30   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

tko, da ko bosta moja starša "na vrsti" je tko, da če bo njuna želja, da sta doma, bosta ostala doma, pač namesto doma, plačuješ nekoga, da pride, ko si v službi, pa patronažna služba tut pripada... dec it, ko smo se rodil so dal naši starši "življenje na hold" ko pa oni umirajo, damo pa otroci življenje mal na hold...



Ne moreš tako splanirat, žal. Če nekdo potrebuje nego 24h na dan, je skoraj nemogoče dobiti nekoga zunanjega..ni vprašanje denarja, ampak tega, da ena oseba tega enostavno ne zmore.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Bolni starš
3.3.2014 19:49:08   
Izabelina

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

tko, da ko bosta moja starša "na vrsti" je tko, da če bo njuna želja, da sta doma, bosta ostala doma, pač namesto doma, plačuješ nekoga, da pride, ko si v službi, pa patronažna služba tut pripada... dec it, ko smo se rodil so dal naši starši "življenje na hold" ko pa oni umirajo, damo pa otroci življenje mal na hold...



Ne moreš tako splanirat, žal. Če nekdo potrebuje nego 24h na dan, je skoraj nemogoče dobiti nekoga zunanjega..ni vprašanje denarja, ampak tega, da ena oseba tega enostavno ne zmore.


ja sej tega, da ne morm splanirat me je strah, ampak, če bo le opcija bomo nardil tko, kot sm napisala oz. če bo taka njuna želja...
drugač pomoje lahko najameš nekoga za oskrbo, pač več ljudi, da se izmenjujejo, pa če je oseba doma, nek del pade na družinske člane, nek del pa na ljudi, ki jih najameš...
je pa fino, js zagotov ne bom sama za vse, ker sem iz "velike" družine in se odgovornost za skrb lahko razdeli na več ljudi in ni samo na enem...

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Bolni starš
3.3.2014 20:47:27   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina
.. pač namesto doma, plačuješ nekoga, da pride, ko si v službi, pa patronažna služba tut pripada...


očitno ne veš kaj je patronažna služba. do tega si upravičen, če imaš dnevno bolniško nego (rane ipd.). patronažna sestra ni negovalka in ni vsak dan na domu, pride ko človek rabi previjanja kakih ran ali podobnega in to po potrebi.
koliko stane privat negovalka raje ne pomisli (cirka namanj 15€ na uro in to ne računajo minute - obisk je ponavadi ura; 3x na dan in da ne štejem, če se človek pokaka - čakat na negovalko s polno plenico je suffer in smrdi), zavod za nego in oskrbo na domu ima pa pol letne vrste in ljudje čakajo (in to samo večja mesta, vasi tega niti nimajo), in to ne za 3x na dan, čakajo tok časa za 1x na dan. torej boš namanj 3x na dan sama previjala svoje starše vsaj pol leta, potem ti bo pa 1x na dan to nardila negovalka (če računaš na zavod). al boš pa dala 45€ na dan za privat. kopala pa ne vem kako ga boš, umivanje v postelji se sliši fajn, samo po pol leta boš opazila, da nič ne nadomesti pravega kopanja. definitivno si preveč idealistična.

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Bolni starš
3.3.2014 21:09:39   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

tko, da ko bosta moja starša "na vrsti" je tko, da če bo njuna želja, da sta doma, bosta ostala doma, pač namesto doma, plačuješ nekoga, da pride, ko si v službi, pa patronažna služba tut pripada... dec it, ko smo se rodil so dal naši starši "življenje na hold" ko pa oni umirajo, damo pa otroci življenje mal na hold...



Ne moreš tako splanirat, žal. Če nekdo potrebuje nego 24h na dan, je skoraj nemogoče dobiti nekoga zunanjega..ni vprašanje denarja, ampak tega, da ena oseba tega enostavno ne zmore.


ja drugač pomoje lahko najameš nekoga za oskrbo, pač več ljudi, da se izmenjujejo,


Ne lahko, ne težko, praktično nemogoče je za 24 ur na dan.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Bolni starš
3.3.2014 21:33:15   
mojcaziga
Izabelina,

super, da imaš / imate take plane in, če vas je res več v družini in bi vsi stopili skupaj, vam mogoče uspe. Definitivno pa ostale, ki smo dale to skozi, vemo kaj in kako je skrbeti za obnemoglega človeka. Če vas je več, si boste verjetno tudi delili stroške. V družinah, kjer je otrok eden ali dva, je vse na njunih plečih. Oziroma pri nas je partner edinec, tašča ločena, njena brat in sestra pa tudi hudo bolna. Praktično ni imela nobenega, arzen nas. Kljub temu, da nimava ne vem kakih dohodkov, sva kar lepo doplačevala dom. Popolna oskrba je draga, preko 1000€, s tem da je bilo potrebno vse za nego in določena zdravila dokupovativ lastni režiji, za kar je šlo še okoli 70€ mesečno. Če ima človek še kakšne želje glede hrane in pijače, je lahko še 50-100€ zraven. Hitro se nabere.
Ko smo zbirali ponudbe za nego na domu, bi nas prišla privat nega na domu v trajanju 16 ur dnevno (2 osebi po 8 ur) najugodneje 1600€ mesečno. Ampak še vseeno ti ostane skrb preostalih 8 ur in ravno takrat se lahko zamaši urinski kateter ali pa je potrebno previjati, klicati zdravnika zaradi nenadnih bolečin......
Poleg tega, da je skrb fizično tako naporna, je še bolj psihično. Ne moreš nikamor, non stop ti zvoni telefon, na svoje življenje lahko enostavno pozabiš. In potem, ko ti prekipi in se končno odločiš it nekam na sprostitev, te gloda črviček in se slabo počutiš, ker delaš nekaj zase, nekdo pa je priklenjen na posteljo,......

lp

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Bolni starš
3.3.2014 21:33:52   
Katy78
IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

tko, da ko bosta moja starša "na vrsti" je tko, da če bo njuna želja, da sta doma, bosta ostala doma, pač namesto doma, plačuješ nekoga, da pride, ko si v službi, pa patronažna služba tut pripada... dec it, ko smo se rodil so dal naši starši "življenje na hold" ko pa oni umirajo, damo pa otroci življenje mal na hold...



Ne moreš tako splanirat, žal. Če nekdo potrebuje nego 24h na dan, je skoraj nemogoče dobiti nekoga zunanjega..ni vprašanje denarja, ampak tega, da ena oseba tega enostavno ne zmore.


ja drugač pomoje lahko najameš nekoga za oskrbo, pač več ljudi, da se izmenjujejo,


Ne lahko, ne težko, praktično nemogoče je za 24 ur na dan.


Verjetno ni danes nič drugače kot je bilo pred 14 leti, ko je moja mami skrbela za svoja starša. Nemogoče je bilo dobiti nekoga, ki bi zanju skrbel čez dan. Kosilo so jima vozili iz doma, to je bilo pa vse. Končno je potem kakšnih par mesecev pred smrtjo (umrla sta en za drugim v roku meseca in pol) je dobila eno gospo, ki je bila res super, tudi mama in ata sta jo lepo sprejela, ampak je potem dobila redno službo in če ne bi ravno takrat oba umrla, bi mami spet ostala sama za vse. Je pa tako, da kar bilo koga ne moreš vzeti da ti bo rihtal ostarelega človeka, moraš res vedeti, koga vzameš oz. mu to zaupaš. Mami je za njiju skrbela 2 leti, več ali manj sta ležala, vstala sta edino za jest, na začetku, proti koncu še to ne. Mami je bila fizično in psihično izčrpana, precej je shujšala, pranje, kuhanje za njiju, vsak dan strah, kaj bo našla, ko pride k njima, nešteto klicev ponoči, ko je bilo treba po zdravnika, proti koncu je veliko noči kar tam prespala. Ko je ata umrl, smo za mamo dobili dom, tam je bila en teden, nato je dobila pljučnico in umrla. Ne vem, meni je bilo hudo, ko sem jo tam obiskovala. Saj verjetno ni v vseh domovih enako oz. je odvisno od zaposlenih - jabolko je imela na nočni omarici in to 2, enega od prejšnjega dneva in enega od zajtrka, ona pa brez zob (proteze ni mogla nositi proti koncu). Ona je pač bila taka, da ni marala drugih okoli sebe obremenjevati in ni nič rekla, saj ko smo jim rekli, bi si verjetno zapomnili in bi dobila čežano ali naribano jabolko vendar takrat se je vse tako hitro končalo, v manj kot 1 tednu bivanja v domu.... Skratka, imam predsodek pred domom in zaenkrat o teh stvareh še ne razmišljam oz. ne želim razmišljat, ker sta oba še relativno mlada in oba še pri močeh. Imam pa občutek, da z mami ne bo težav, tudi če bi morala v dom, z očijem bo pa po moje bolj težka, on bo po moje težko sprejel, da bi bil od nekoga odvisen, bodisi od mene ali od negovalk v domu. Da bi ga mami rihtala, to ja, absolutno, drugi pa... Ne vem, morda se motim. Vem pa, da dokler bo mami, bo tudi z njim ok, če pa mami enkrat ne bi bilo več, bi šlo pa po moje z njim hitro navzdol... user posted image

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 3.3.2014 21:35:26 >

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Bolni starš
3.3.2014 21:38:46   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

tko, da ko bosta moja starša "na vrsti" je tko, da če bo njuna želja, da sta doma, bosta ostala doma, pač namesto doma, plačuješ nekoga, da pride, ko si v službi, pa patronažna služba tut pripada... dec it, ko smo se rodil so dal naši starši "življenje na hold" ko pa oni umirajo, damo pa otroci življenje mal na hold...



Ne moreš tako splanirat, žal. Če nekdo potrebuje nego 24h na dan, je skoraj nemogoče dobiti nekoga zunanjega..ni vprašanje denarja, ampak tega, da ena oseba tega enostavno ne zmore.


ja drugač pomoje lahko najameš nekoga za oskrbo, pač več ljudi, da se izmenjujejo,


Ne lahko, ne težko, praktično nemogoče je za 24 ur na dan.


Verjetno ni danes nič drugače kot je bilo pred 14 leti, ko je moja mami skrbela za svoja starša. Nemogoče je bilo dobiti nekoga, ki bi zanju skrbel čez dan.


Tako je bilo ca dve tri leta nazaj, ne spomnim se točno. Nemogoče za 24 ur na dan...

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu Katy78)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Bolni starš
3.3.2014 21:40:03   
skuštrana
Tast je imel negovalko nekaj casa...potem pa je sel rajsi v predcasno penzijo, ker mu je negovalka itak odnesla celotno placo ( in se kaj zraven). To je res full drago.

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

(odgovor članu Katy78)
Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Bolni starš
3.3.2014 21:40:49   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga

Ampak še vseeno ti ostane skrb preostalih 8 ur in ravno takrat se lahko zamaši urinski kateter ali pa je potrebno previjati, klicati zdravnika zaradi nenadnih bolečin......
Poleg tega, da je skrb fizično tako naporna, je še bolj psihično. Ne moreš nikamor, non stop ti zvoni telefon, na svoje življenje lahko enostavno pozabiš. In potem, ko ti prekipi in se končno odločiš it nekam na sprostitev, te gloda črviček in se slabo počutiš, ker delaš nekaj zase, nekdo pa je priklenjen na posteljo,......


Še najbolj optimalno je, da lahko vsaj en zakonec skrbi za drugega - ker to pa JE njegovo življenje. Vse ostalo so izjemno težke kombinacije.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu mojcaziga)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Bolni starš
3.3.2014 22:38:26   
josephine27

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka



če se človek pokaka - čakat na negovalko s polno plenico


Mislim, da si tudi ti preveč idealistična, če se misliš, da se to tudi v domu ne dogaja. Imam prijateljico, ki dela kot negovalka v domu in kot opisuje stanje ni ravno vse sveto. Lepo se imajo tisti, ki so še vsaj malo pokrtetni in tisti, ki imajo vsakodnevne obiske.

_____________________________



(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Bolni starš
3.3.2014 23:05:37   
Izabelina
hmmm, ne vem čist natančno ampak k nam je hodila patronažna sestra, ko je ata še živel pri nas (se pravi je blo že slabo z njim, samo ni ga pa še kap)... mislm, da dvakrat na teden pa ni imel nobenih ran in ni potreboval obvezovanja... in ona nam je zrihtala cel spisek žensk, ki so bile pripravljene skrbeti (se pravi priti na dom in urediti nego, ata je imel plenice) zanj...

4 leta nazaj je blo tko... in glede na št. brezposelnosti bi pomoje zdej tut lahko našu nekoga... ne vem pa kako bo, ko bosta moja starša stara in bosta potrebovala pomoč.

in kot sm napisala, vem, da je težko, ker je mama doma, če sm tam jo tut js kopam in pospravljam za njo kopalnico, ko ji kej "uide" pa čeprou dobim nazaj komentarje (ker je gluha ne ve, da če govori glasno, da jo tut js slišim) da sm kur** in ne vem kaj še vse... in vem, da je še težje moji mami in da je to ful vplivalo na družinsko dinamiko... in verjamem, da je lažje, če je oseba v domu. Ampak kar men ostaja od izkušnje z atom je tist njegov strah in nemoč... in če pomislim, kok je strah mene in kaj js v kšnih težkih trenutkim občutim (pa sm teoretično gledano še daleč od starosti, nepokretnosti in smrti)... kok je potem šele strah tiste, ki so "tik pred tem"...

< Sporočilo je popravil Izabelina -- 3.3.2014 23:06:09 >


_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Bolni starš
3.3.2014 23:07:39   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

hmmm, ne vem čist natančno ampak k nam je hodila patronažna sestra, ko je ata še živel pri nas (se pravi je blo že slabo z njim, samo ni ga pa še kap)... mislm, da dvakrat na teden pa ni imel nobenih ran in ni potreboval obvezovanja... in ona nam je zrihtala cel spisek žensk, ki so bile pripravljene skrbeti (se pravi priti na dom in urediti nego, ata je imel plenice) zanj...


In zakaj je potem moral v dom user posted image

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Bolni starš
3.3.2014 23:13:53   
Izabelina

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

hmmm, ne vem čist natančno ampak k nam je hodila patronažna sestra, ko je ata še živel pri nas (se pravi je blo že slabo z njim, samo ni ga pa še kap)... mislm, da dvakrat na teden pa ni imel nobenih ran in ni potreboval obvezovanja... in ona nam je zrihtala cel spisek žensk, ki so bile pripravljene skrbeti (se pravi priti na dom in urediti nego, ata je imel plenice) zanj...


In zakaj je potem moral v dom user posted image


ej ne vem, moja starša sta se tko odločila...

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: Bolni starš
4.3.2014 7:52:11   
mojcaziga

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

hmmm, ne vem čist natančno ampak k nam je hodila patronažna sestra, ko je ata še živel pri nas (se pravi je blo že slabo z njim, samo ni ga pa še kap)... mislm, da dvakrat na teden pa ni imel nobenih ran in ni potreboval obvezovanja... in ona nam je zrihtala cel spisek žensk, ki so bile pripravljene skrbeti (se pravi priti na dom in urediti nego, ata je imel plenice) zanj...



Kolikokrat pride patronažna, odločijo v zdr. domu, glede na potrebe in težo bolezni, pa tudi glede na razpoložljivost in številčnost osebja.

Ja, žensk lahko dobiš cel kup, ki so pripravljene nekaj delat za plačilo, sploh glede na nezaposlenost, ampak v našem primeru smo iskali osebo s primerno izobrazbo (negovalec, sestra) in izkušnjami, saj osebe z zlomljeno hrbtenico in metastazami po kosteh, ki so zato krhke, ne more skrbeti ravno vsak. Obstaja handling za to in ja, v domu so zato najbolj usposobljeni in previjanja ter preoblačenaj in umivanja take osebe nikoli ne dela samo eden, ampak vsaj dva.
Saj pravim, eno je teorija in pedvidevanja pa želje, drugo pa je realnost, ko se lahko zgodi,da nimaš kaj dosti izbire.

lp

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: Bolni starš
4.3.2014 7:56:29   
mojcaziga

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga

Ampak še vseeno ti ostane skrb preostalih 8 ur in ravno takrat se lahko zamaši urinski kateter ali pa je potrebno previjati, klicati zdravnika zaradi nenadnih bolečin......
Poleg tega, da je skrb fizično tako naporna, je še bolj psihično. Ne moreš nikamor, non stop ti zvoni telefon, na svoje življenje lahko enostavno pozabiš. In potem, ko ti prekipi in se končno odločiš it nekam na sprostitev, te gloda črviček in se slabo počutiš, ker delaš nekaj zase, nekdo pa je priklenjen na posteljo,......


Še najbolj optimalno je, da lahko vsaj en zakonec skrbi za drugega - ker to pa JE njegovo življenje. Vse ostalo so izjemno težke kombinacije.


v našem primeru je bila tašča ločena, brat in sestra pa dosti starejša od nje in sama obremenjena s svojimi boleznimi. Prijateljic pa je tudi imela ogromno, dokler so hodile naokoli, ko pa so jo videle v postelji, pa je le redkokdaj katera prišla naokoli. Baje jim ni pasal vonj po blatu (tašča ni zmogla zadrževati), pa pogled na taščo jih je kao spominjal, da so lahko same na istem, pa baje se ni dalo z njo nič pogovarjat, ker jo je tak bolelo in ...... milijon izgovorov......
lp

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: Bolni starš
4.3.2014 9:16:20   
kajalin*
Pozanimaj se, veliko je socialni oskrbovancev med časom ,ko si ti v službi...Je pa tako, da se moraš odločiti, če sploh želiš sama skrbeti za njo, ali sploh ne moreš. omenila si, da si ne predstavljaš svoji mami menjati plenic, torej verjetno nisi človek za takšno delo.
Na silo v dom je pa spet slabo za njo, zna se ji stanje kar hitro poslabšati zaradi tega.

(odgovor članu mojcaziga)
Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: Bolni starš
4.3.2014 9:30:15   
kalbo

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

tko, da ko bosta moja starša "na vrsti" je tko, da če bo njuna želja, da sta doma, bosta ostala doma, pač namesto doma, plačuješ nekoga, da pride, ko si v službi, pa patronažna služba tut pripada... dec it, ko smo se rodil so dal naši starši "življenje na hold" ko pa oni umirajo, damo pa otroci življenje mal na hold...



Ne moreš tako splanirat, žal. Če nekdo potrebuje nego 24h na dan, je skoraj nemogoče dobiti nekoga zunanjega..ni vprašanje denarja, ampak tega, da ena oseba tega enostavno ne zmore.


ja sej tega, da ne morm splanirat me je strah, ampak, če bo le opcija bomo nardil tko, kot sm napisala oz. če bo taka njuna želja...
drugač pomoje lahko najameš nekoga za oskrbo, pač več ljudi, da se izmenjujejo, pa če je oseba doma, nek del pade na družinske člane, nek del pa na ljudi, ki jih najameš...
je pa fino, js zagotov ne bom sama za vse, ker sem iz "velike" družine in se odgovornost za skrb lahko razdeli na več ljudi in ni samo na enem...


OK, razumem generacijo najinih starih staršev, da so se bali doma, generacije najinih staršev in najine pa žal ne. A veš, skrbet za nepokretnega človeka ni hec in tu rabiš 24/7 oskrbo. Zdaj imaš lahko na jeziku, kako boš dala svoje življenje on hold, ko se to dejansko zgodi, niti ne moraš dat kar življenja on hold, ker življenje gre svojo pot tako ali drugače. Pogled na nemočnega človeka pa boli in edino tako, da to vzameš kot del življenja boš to lahko prežvečila prizor s svojim atom.
Pa še to, a se teb res zdi, da imaš življenje on hold ker imaš otroke?

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Bolni starš
4.3.2014 12:15:26   
skuštrana
Izabelina, moja tasca je nepokretna ze 10 let. A si predstavljas kaj pomeni dat zivljenje on hold za 10 ali vec let, v svojih najboljsih letih ( najbolj produktivnih)?

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

(odgovor članu kalbo)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: Bolni starš
4.3.2014 14:12:42   
Izabelina
spet mislm, da se ne zastopmo, js ne pravim, da je z domom karkoli narobe, zagotov majo tam najboljšo oskrbo za nepokretne, ostarele, dementne osebe... samo a si predstavljate, da proti njegovi volji svojega starša (ki je za vas skrbel celo vaše otroštvo in vam pomagal tudi kasneje, čuval vaše otroke itd) date tja? bejsikli njegovo zadnjo željo, da umre doma spregledaš...

hotla sm sam povdart, da je najboljša opcija, če se oseba, ki potrebuje nego in skrb strinja s tem, da gre v dom...
ampak tut, če je v domu, vsaj pri nas vidim, daš življenje na nek način na hold, ker moj oče je hodil svojega očeta vsak dan obiskovat (isto moj dedi svojo mamo)...
nekak kar hočem povedat je to, da se bi js potrudla, da bi poskušala najt drugačno opcijo, ki ne bi še povečala strahu pred starostjo in smrtjo...

dec it.

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu skuštrana)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: Bolni starš
4.3.2014 14:18:28   
kalbo
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

spet mislm, da se ne zastopmo, js ne pravim, da je z domom karkoli narobe, zagotov majo tam najboljšo oskrbo za nepokretne, ostarele, dementne osebe... samo a si predstavljate, da proti njegovi volji svojega starša (ki je za vas skrbel celo vaše otroštvo in vam pomagal tudi kasneje, čuval vaše otroke itd) date tja? bejsikli njegovo zadnjo željo, da umre doma spregledaš...

hotla sm sam povdart, da je najboljša opcija, če se oseba, ki potrebuje nego in skrb strinja s tem, da gre v dom...
ampak tut, če je v domu, vsaj pri nas vidim, daš življenje na nek način na hold, ker moj oče je hodil svojega očeta vsak dan obiskovat (isto moj dedi svojo mamo)...
nekak kar hočem povedat je to, da se bi js potrudla, da bi poskušala najt drugačno opcijo, ki ne bi še povečala strahu pred starostjo in smrtjo...

dec it.


Vem, kako je to, smo to, kot sem napisal bli prisiljeni narest, ker drugače ni šlo, zato ti pa govorim to, kar ti govorim, da ti bo morda kdaj kasneje lažje. Fejst je težko sprejet dejstvo, da tvoj starš, stari starš al pa življenjski sopotnik ni več sposoben odločat o sebi. Samo to se dogaja in je del življenja, tako kot rojstvo.

Sam se bojim bolj tega, da preživim svoje otroke, da moji otroci ostanejo pred odraslo dobo brez staršev in podobno. Če doživim starost, po možnosti vnuke, brez tega, kar sem naštel, bo kar OK in se je ne bojim.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 4.3.2014 14:22:27 >

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: Bolni starš
4.3.2014 16:55:09   
patrino
samo a si predstavljate, da proti njegovi volji svojega starša (ki je za vas skrbel celo vaše otroštvo in vam pomagal tudi kasneje, čuval vaše otroke itd) date tja? bejsikli njegovo zadnjo željo, da umre doma spregledaš...

Osebno nekako verjamem, da so vsi tisti, ki so bili bolj ali manj prisiljeni dati svoje drage v dom za ostarele,še posebej, če je bilo to proti njihovi volji, zagotovo prej tudi sprobali in pretuhtali vse mogoče opcije. In ja, tisti, ki s(m)o to tako ali drugače dali skozi si to dobro predstavljamo.O tem je težko teoretizirati, saj je na daleč in ob nedoživeti situaciiji zadevo težko razumeti. Hkrati je verjetno lahko verjeti, da ti bo ta zadnja želja nepokretnega človeka "umreti doma" ( velikokrat se "umira" več let) dala toliko zagona, da boš zmogel dati življenje svojih otrok in lastne družine , na stranski tir za toliko časa.
Treba se je zavedati, da si nekaj dolžan svojim staršem, starim staršem....drugo pa svojemu partnerju, otrokom in končno- sebi.

Sam se bojim bolj tega, da preživim svoje otroke, da moji otroci ostanejo pred odraslo dobo brez staršev in podobno. Če doživim starost, po možnosti vnuke, brez tega, kar sem naštel, bo kar OK in se je ne bojim.

Tudi jaz.
Oziroma v navezi s temo- bojim se , da pristanem zaradi nesreče, bolezni...na plečih partnerja, nedoraslih otrok...V končni fazi se čez noč lahko zgodi, da postaneš čisto odvisen od drugih tudi v najboljših letih in ne le na starost. Midva sva se o tem že večkrat pogovarjala, še posebej po pripetljajih z našo babi. Jaz sem že večkrat rekla, da me morajo dati v dom, če se kaj takega zgodi , pa čeprav se bom mogoče tega v svoji bolezni in morebitni sfuzlanosti, otepala kot hudič križa. Moj sicer ob teh mojih besedah le godrnja in se zgraža, v smislu, da tega ne bi nikoli mogel narediti in kaj govorim bedarije, vendar jaz vseeno upam, da se bodo v primeru takšne tragedije spomnili kaj sem takrat , ko sem bila še pri sebi, hotela.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu kalbo)
Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: Bolni starš
4.3.2014 17:18:23   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

hmmm, ne vem čist natančno ampak k nam je hodila patronažna sestra, ko je ata še živel pri nas (se pravi je blo že slabo z njim, samo ni ga pa še kap)... mislm, da dvakrat na teden pa ni imel nobenih ran in ni potreboval obvezovanja... in ona nam je zrihtala cel spisek žensk, ki so bile pripravljene skrbeti (se pravi priti na dom in urediti nego, ata je imel plenice) zanj...


In zakaj je potem moral v dom user posted image


ej ne vem, moja starša sta se tko odločila...


Še za danes ne veš, pa imaš, vsaj praviš tako, vse pogoje za to; kako boš vedela šele za prihodnost.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
Zgodbe malih junakov: 9 dni sem bila v ume...
Sprejeli so me v zelo kritičnem stanju na Infekcijsko kliniko, opravili nujen carski rez, intubirali. Potem sem bila v ...
Otroci, ki se zbujajo zgodaj zjutraj so ...
Se vaš malček zjutraj prebuja skupaj s petelini, ne glede na to ali je delovni dan ali vikend? Imamo dobro novico za vas...
Prvomajske počitnice so najlepše ob morju
photo
Odkrijte popolno spomladansko harmonijo v Adrii Ankaran, zeleni mediteranski oazi. Napolnite se z energijo daleč stran o...




Plenice.
пеперутка16

Kdaj ste otroka začeli odvajati od plenic?