Nikita***
|
Joj, vidim, kako ste pridne s pisanjem , vas komaj dohajam. Sicer imam za branje časa na pretek, saj je pravkar (mislim, da v ponedeljek) minilo točno 6 mesecev, odkar sem v bolniški.
Včeraj se je tudi pri nas doma začelo dogajati, mislim na urejanje otroške sobe.  je prebarval stene (modro, svetlo zeleno in rumeno) in je nastala kar lepa podoba. Naslednji teden bosta s prijateljem položila še laminat, pohištvo me pa že 14 dni čaka v skladišču . Pobarval je tudi zibelko (bila je , v njej je spal pred 33 leti, tako da sem toliko bolj vesela, da jo imava) in sicer na oranžno, da bo barvno usklajena s stenami v spalnici. Ko bo  prerastel zibelko, bo spal pa v svoji posteljici v svoji sobici. Je pa res tudi to, da me vsak vpraša, koliko otrok misliva imeti, ker ima najin takoooo veliko sobo (18 kvadratov, meni se niti ne zdi tako veliko). Ko sva lani kupovala stanovanje, je bila prioriteta velika otroška soba. K sreči sva našla takšno trosobno stanovanje, ki ima otroško sobo enako veliko kot spalnico. Če bi bila spalnica večja, bi pač odstopila spalnico in midva spala v manjšem prostoru.
Bo najin prvi , po dolgih letih truda, muk, solza, neprespanih in žalostnih noči, čakanja.... in verjetno bo tudi edini. Saj nikoli ne veš, ampak meni je pomembno, da sem sedaj srečka  in da bom detecu lahko nudila vse. Tudi, če bo edini.
Urša P, super, da si sprintala debate. Čez par let bo prav zanimivo prebirati naša pričakovanja, strahove, dileme,...
Tudi jaz bi, pa je moj printer doma adijo (že kakšno leto)
Lepo se imejte, pazite nase, pobožajte trebuščke in uživajte v
_____________________________
EX JERY
Ženska, ki je pretrpela izgubo otroka, se ničesar več ne boji. (židovski pregovor)
http://www.freewebs.com/trini-horjulska/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.. Punce so poiskale sladke bombone, malo svežega zraka in je počasi minilo... 
. Kg so nekje 6+, počutje pa kar v redu. Danes začenjam 7. mesec in se mi kar ne zdi res 
. Glihkar imam pred sabo en velik, sočen sendvič 
Bla sem čisto jezna, pa kaj naj! Ima toliko dela in skrbi z firmo, da je že čisto zmešan in ne ve kje se ga glava drži. Sem mu že rekla naj nekoga zraven zaposli, da ne bo cele dneve delal, pa saj veste kaki so, vse bi sami. 
