Eviii
|
čaw, punce...
hvala, ker ste tko pridno skrbele zame te dni in stiskale pesti. z  sva bla prou potrebna velike sreče. oprostite, če bom tokrat malo manj časa namenila vsem razpravam, ki ste jih odprle v zadnjem tednu. ampak to vam morem povedat, kaj se mi je zgodilo.
torej, v pondeljek popoldne smo šli na koroško, ker smo imeli v torek pogreb od dedija. pol pa nazaj domov zvičir. no, in v sredo pridno delam. okoli enajstih me spet začne mučit ledvica. in sm vzela spasmex in šibala v šolo za starše. zdržala sm natančno pol ure na predavanju o porodu. bolečina je postajala vse hujša. in sm šla en štuk nižje, k zdravnici. in ta takoj na hitr pregled urina in kriza. takoj v bolnico. sm poklicala možeka, nej me pride iskat. nism mogla niti govorit. vožnja do bolnice je bla neznansko dolga (le en klanec, 3 min vožnje). in prideva gor. in najprej do sprejemne pisarne. ko so sestre vidle materinsko knjižico, spet panika. takoj k mojemu urologu (je bil glih tisti dan na srečo dežuren). in tam polna čakalnica ljudi. jst pa se drla in vpila od bolečin. je pršla sestra vn in me takoj polegla na mizo. sm čakal dohtrja circa 20 min, ker je imel v sosednji sobi še enga druzga pacienta. in sm mislila, da me bo pobralo. je pršu not in me samo taknu in je takoj vedu, da so moji kamni v akciji... sm vedla to tudi sama. in pol mi že hoče dat analgetik in zagleda materinsko. imela sm že dosti kolik, tokrat je pa napad prekašal samega sebe. in takoj so klicali na ginekološki oddelek in sm šla gor. in valda je bil dohtr v porodni sobi. sm spet čakala 20 min, ki so se mi vlekle v nedogled. in me je sestra priklopla na ctg. in me stisne - srčka ni blo čut... valda v jok in paniko, moj mož je pa bil zravn kot nebogljen. pa pride druga sestra in mi najde utrip. malo sm se pomirila. ampak bolečina ni popustila. in sm začela bruhat ko vidra. pol pa pride ginekolog in reče samo, nej mi pripravijo postlo, infuzijo in spasmex. in takoj dol na oddelek. sm bla že čisto prepotena od bolečin. in pol mi valda ni sestra našla žile za raketo. proba enkrat - nič. drugič - nič. in tretjič ji uspe (sm bla že ko staro preluknjano vedro). nism več vedla, al me boli ledvica al obe roki ob vbodov. in pol mi steče spasmex. čez eno uro se še vedno derem ko sraka in se zvijam po postli. moje socimre so kr zbežale vn, ki me niso mogle več gledat. in pol pride zdravnik. in razmišljanje, kaj zdej. in se odloči za ketonal. in valda v rito. me je bolelo še pol ure. in hvala bogu je okoli štirih bolečina popustila in sm lahko zadihala in se začela normalno pogovarjat. pol sm zaspala in moža nagnala domov. in zvičir me je spet bolelo in nov analgetik - analgin. in zjutri spet. naslednje jutro me dohtr vpraša, kaj mi je pomagalo in je bil valda ketonal. v rito. in mi predpiše do trikrat na dan po potrebi.
naslednje jutro pa uz pregled. z je blo vse v najlepšem redu. samo obračal-a se je non-stop in ni pustil-a slikat svojega obrazka... in valda norel-a sto na uro, glih ko so me bolele tudi ledvice. skratka nepopisno. potem je sledil še uz ledvic in takrat panika. mojga kamna v levi ledvici ni več, imam pa kamen v desni ledvici. in iz leve ledvice ne steče urin v mehur. torej, zastoj v ledvici. pa se je internistka odločla še za eno mnenje. in naslednji dan spet uz ledvic, ki pa je pokazal čisto drugo sliko, brez panike. sm se olajšala. v nasprotnem primeru bi me pač morali operirati in vrjteno tudi spravit vn... k sreči nism fasala uroinfekta, ker bi ta vrjetno v mojem primeru sprožu popadke... skratka, štala! in v soboto valda fašem še virozo v bolnici. po enem lekadolu sm jo uspela tudi pregnat, tko da je blo v nedeljo že bolše, včiri pa ok. in včiri mi reče ginekolog, da me bojo odpustili, samo še za mnenje mojga urologa bodo povprašali. in njega od nikjer. popoldne sm padla v depresijo, ker sm hotla domov. in valda so me spet začele bolet ledvice. no, in danes se je končno pojavu zjutraj tudi moj urolog, ki je reku, da sm mela neznansko srečo in da upa, da se mi to med  ne bo zgodilo več. jst tudi. in so mi dali odpoved. samo še kri so prekontrolirali in sm lahko šla. samo da sm to slišala, sm takoj poklicala not moža (je glih pršu me obiskat) in ta se je ustrašu, kaj dva dohtrja delata pr meni. pa mu rečem, da gremo domov in takrat je začel skakat od veselja. in sm se šla takoj stuširat in se preoblečt, on je pa medtem pripravljal kufre. in pol sva šla (ko sm dobila izvide), kr brez odpustnice in materinske, ker je g glih šou v porodno sobo in sm rekla, da hočem it domov na kosilo 
rezultat tega dopusta : - 1,5 kg (zdej sm jih tko pridelala 2,5 kg od začetka). poznajo me vsi v izolski bolnišnici. to pa zato, ker so najprej mislili, da ne pijem nič in da sm zdehidrirala (pa glih jst, ki tankam vodo na vsakem koraku in popijem več kot 3 l na dan). in me je enkrat dežurni vprašal, kolko spijem. in sm rekla vsaj 3 l. in se začne smejat. in mi reče, no pol boste pa zbirali urin. in do jutri morate nalulat 3 l!!! sm si mislila, to je mačji kašelj zame!!! in zjutraj je imel 3 l mojega urina... danes zjutraj je šou mimo mene s povešenemi uhi. in o tem govori cela bolnica, ker sploh niso mogli vrjet. moj urolog je reku, da res niso mislili, da bom uspela. tako, da ponavljam, kar je rekla tudi tinkatonka (in mogoče še katira): punce, pijte na vsakem vogalu. in to ne samo, ko ste ...
no, tolko za zdej, pa se beremo kej jutri. lahko noč!!! končno bom spala v svoji postli z možekom, po enem tednu
_____________________________
Dejana smo na silo spravli na svet 3.3.2006 ob 19.59 :)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Pač, tašča. Načeloma se še kar štekamo - najbrž zato, ker sva vsaka na svojem koncu in se vidiva 2× mesečno, ko nas povabi na kosilo. Se je pa že tudi javila, da bo pazila 
, ki bi z veseljem ostal tudi na porodniški. Malce se bojim, da mi bo šlo preveč pomoči na živce, ker imam rada stvari po svoje, ampak se bomo že znašli. Je taka evforija v družini zaradi našega 
in 3/4 ljudi ni v službo....ko sem bila še v šoli, smo kar prosto dobili takrat. No, v zameno pa imamo burjo in zunaj kar pošteno zebe. Še sreča, da so naši 
Dolgo sem izbirala in sedaj sem prepričana, da sem izbrala pravega: JANE MATRIX. Je res to kar sva iskala. Pa še cenovno je ugoden....iz 138.500 znižan na 96.950. Trikolesnik z ne preveč velikimi kolesi. Jupi ! 
No, samo, da je zdaj vse ok - tebi bo porod mala malca po taki izkušnji..... 
- hvala za pomoč in odgovor. Januarja bom imela 
s to birokracijo - poleg CSD, moram urediti tudi stalno prebivališče....midva sva se preselila maja in sem še vedno prijavljena v drugi občini - zdaj pa moram to spremenit, da bomo vsi 3je na istem naslovu. 
. 
smo! 
fauš sem ti...
. Še zdej mi ni pršlo, kako bi mu lahko zavezala jezik. 
