Anonimen
|
Učiteljice, vam je že kdaj kakšen učenec zaupal nekaj,kar ni želel, da izvejo njegovi sošolci?
Sama sem kar v nelagodni situaciji. ALi pa tudi ne mogoče bi morala biti počaščena, da mi je učenec/učenka zaupal/a novico, ki ni ravno prijetna, je boleča, pretresljiva, žalostna....
Dolgo je nosil/a v sebi svojo bolečino, opazila sem, da se nekaj dogaja, da je raztreščen/a, pozabljiv/a, vznemirjen/a, žalosten/a...
Počasi in previdno sem ga/jo potipala in nekaj dni nazaj mi je ponudil/a listek, na katrega je vse zapisal/a. Nisem bila šokirana, pripravljena sem bila na nekaj takšnega. Učenec/ka me je prosila, naj ne povem sošolcem.
Ponudila sem mu/ji pogovor in pomoč...kadarkoli....v obliki pogovora. In je sprejel/a. Dolgo sva se pogovarjal/li, odleglo ji je...in tudi meni....
Danes se mi je zahvalil/a in prosil/a, če se lahko še obrne name. seveda...kadarkoli...če je le možno, mu/ji bom na voljo za pogovor.
Ja, malce sem res počaščena, da je v meni našel/a tudi zaupnico. Da nisem samo učiteljica, ki jih uči. Da se z menoj lahko tudi pogovori...
|
Natisni
zate!
osebo, ki ji lahko zaupajo.
Lepo, da obstajajo take učiteljice, prav res. Vem, da mu boš pomagala, kakor boš najbolje znala.
