Naja30
|
Jaz sem tukaj! Nekaj šteka RR, tako počasi dela 
r1ta, meni se je čep odluščil tisti večer, ko sem šla rodit. Ko se je odluščil, so se popadki ornk pojačali, so bili na 5 min. Aha, lahko bi napisala, kako je vse skupaj potekalo  Upam, da me ne bo kaj zmotilo vmes, kot npr. moja zlata princeska 
No, tisti dan, preden sem rodila, sem imela pregled v porodnišnici in G me je vprašal, če bi že rada rodila. Jaz pa seveda da ja, saj že zamujamo. No in mi je malo pomagal in mi s prsti masiral maternični vrat, da bi se začel odpirat. To boli kot sto  Od tistega trenutka naprej sem imela popadke, sicer nestalne, še ne toliko boleče. Z  sma šla po pregledu še na pico, popadki pa so le postajali na trenutke boleči, potem pa spet nič... Tako je bilo do večera, ko sem gledala Tv. Ko sma tako ležala na postelji, sem v nekem trenutku prav slišala, kako je nekaj poknilo v spodnjem delu trebuha. Pa grem na wc in evo čep! Popadki so se v trenutku okrepili in bili najprej na 7, potem pa hitro kar na 5 min. In moj meni, daj grema, jaz pa bi še kar bila doma. Ves čas sem imela v glavi, da ne smem prehitro tja priti. Ampak bolečine so postajale hujše in on se je zbal, da bom kar doma rodila. No, pa sma šla.
V sprejemni pisarni na stolu mi je med pregledom še voda odtekla, odprta pa sem bila komaj 3 cm. Ok, pa gremo v porodni blok. Najprej britje, in klistir, pa 5x odhod na wc, ko me je med popadki zvijalo... Ja, kakat med popadki ni šala  Komaj sem zlezla nazaj na posteljo, že me je spet pritisnilo in je bilo treba odracat na školjko 
Ko sem opravila vse naravne potrebe so poklicali mojega ki se je medtem zabaval v sobi za očke in smo šli v porodno. Potem pa se je začelo čakanje med popadki. Ene 3 ure, do okoli pol treh zjutraj so me pustili na svojih popadkih, odpirala sem se pa zelo počasi. Zato so mi dali še umetne. Spomnim se dveh babic iz te smene. Razočarana sem bila nad njima, še posebej nad eno, ki je bila zelo groba. Ko me je vsako uro pregledala, koliko sem odprta, je s svojimi prsti mesarila po meni kot po kosu mesa z nožem  
Ko so začeli šopat umetni popadki, pa ni bilo več heca. Z dragim sem se vse manj pogovarjala, vedno manjši so bili presledki med popadki. Pa vseeno ni tako hitro minilo. Dočakala sem jutranjo smeno, ko sta prišli dve zelo fajn babici, hvaležna sem jima za ves trud in pomoč. Prav umirjeni in nežni, hvala bogu. No, ko je začela tamala pritiskat dol, je bilo pa kmalu vsega konec. Če danes pomislim na to. Takrat se je vsak popadek vlekel kot jara kača. Babica Milica me je držala za roko in mi prigovarjala, da ne smem pritiskat, ampak predihat popadek, kar je bilo zelo težko, če te naravno vse sili, da potiskaj. No, ko mi je babica Jelena rekla, da se že vidijo laski, sem že skoraj zajokala od sreče in olajšanja. Rekle so mi, da če bom sodelovala z njimi, bo hitro konec in potrudile se bodo, da ne bom raztrgana. Tako da svaka jima čast, rodila sem ob 7.27 najino punčko Tijo, težko 4320 in dolgo 55 cm, dobila pa sem vsega skupaj dva šiva. To, koliko te raztrga ali če te prerežejo, je v veliki meri odvisno od babic.
Ko je bila Tija že na mizi pod mano, še nisem vedela, da je  Sploh nisem pomislila na to, samo čakala sem, da bo zajokala. Moj je bil prepričan, da je  ker ko je videl njeno glavo, je videl sebe Zelo mu je podobna. No in ko je zajokala, je babica rekla, punčko imate. Midva pa sma se spogledala in od sreče tudi govoriti nisma mogla. Na tihem sma si namreč oba želela punčko.
Potem so jo položili na moja prsa in prvič sem jo pobožala in ji dala poljubčke... Ne vem, kot v transu sem bila, vsa naspidirana od sreče. Potem pa so naju obe poštimali in novopečeni očka se ni ganil od svoje hčerkice. Bila je ljubezen na prvi pogled. Medve sma se tudi že takoj dojili in ni bilo s tem nobenih problemov.
V porodni smo bili še 3 urce, ki so minile kot blisk.
Tako, to je moja porodna izkušnja. Porod je trajal 8 ur, oz. 5 odkar so mi dali umetne popadke. Ne bom rekla, da sem pozabila na vse, ko so mi jo položili v naročje, ker to ni res. Je pa bilo vredno vsega. To, da je partner zraven, je zlata vredno. Meni je zelo pomagalo, da sem vedela, da je tam, čeprav se potem že kaj dosti nisem ukvarjala z njim, mi je pa veliko pomagal, ko mi je močil usta, dajal kahlo pod rit  in skakal okoli mene, če sem kaj rabila.
Porod je lepa izkušnja za žensko (in moškega) in punce, ne se bat. Seveda boli, saj to smo ves čas vedele, je pa vredno. Ko zdaj gledam svojo štručko,ki je prišla iz mene... ne da se opisat!  
Pa lep večer! 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) potem pa je padel še CTG. In rezultati? Plodovnice je še dovolj, še vedno je čista, jaz sem še vedno zaprta kot trgovina ob nedeljah, pupa se ima prav lepo v trebuhu. Na CTG-ju sem odstrahu skoraj skupaj zlezla. Tista mašina in sonde in vse skupaj je bilo zame, ki nikoli v življenju nisem imela nobenih preiskav ali kakršnih koli zdravstvenih zapletov, čisto preveč. Potem pa je pupi srček tak fejst bil, jaz dobim popadek, srček začne še hitreje bit, moj dragi ves vzhičen ko je videl kako na papirju popadek zgleda... joooj, meni se je pa kar sukalo
. V glavnem, v roku pol ure sem naštepala kar nekaj popadkov ampak ne dovolj močnih, da bi se lahko kaj začelo dogajati. Sicer pa imam take popadke že cel mesec dni pa se še ni nič zgodilo...
, mi je čist slučajn ratalo, da sem te vidla. 
vse OK in da je plodovnice še dovolj itd,.. Res si faca, ko mene takole tolažiš, pa sem en dan čez rok (res pa je, da sem ful pod vplivom prve porodne zamude). Hvala, si kaj pišemo, če te prej ne zagrabi. Jaz mislim, da bom ponoči bolj aktivna, ker do spanja mi pa res ni, zdaj samo še dremljem. 
Približno tako je zgledal moj CTG zjutraj, ko sem prišla v P 4 cm odprta. Edino tisti hribčki so imeli bolj strm naklon.
in so mi ljudje govorili, zdaj se naspi, potem bo konec, mi je šlo včasih že kar malo na živce. Zdaj pa vidim, kako prav so imeli. Ko pa pogledam svojo spečo princesko, kako je lepa in vsa nebogljena in odvisna od mene... Vse je vredno tega! By the way, danes je minilo točno leto dni od najhujšega dneva v moje življenju. Namreč lani na na današnji dan sem morala na čiščenje, ker je moja pikica v 10t umrla 
) sem še mal oke gor vrgla.R1ta novejši scenarij se pa že malce bolj sliše,a.
Se bliža...Mrbit bo pa že prej, glede na popadke bi znalo tole biti hmmm recimo 1.1.2007 kakšno minutko čez 00.00.
Bejbike mal me je strah...Panika...Pa veselje, da bo naša pupika kmalu ob meni...
, da tudi ve zagledate svoje sončke še letos!!!!! 
! Pa naj se vam izpolnijo vse skrite želje 
Bravo Manca in Barbk
- Dominik 
Saj bo!
