Forum Otrok: pomoč strokovnjaka?

Nahajate se:

Forum > [Otrok] > Vzgoja > pomoč strokovnjaka?

Uporabniki na tej temi: nihče

Natisni

Stran: [1] 2 Naslednja stran > >>

Uporabnik

Sporočilo

<< Starejša tema Novejša tema >>

pomoč strokovnjaka?
6.10.2011 10:26:52

LUNA06

Ojla!

Ne vem točno kako naj začnem...
Že nekaj časa poslušam (predvsem od mojih staršev), da bi moj 5-letni sin potreboval pomoč strokovnjaka. Gre predvsem zato, da je preveč živahen, neposlušen, neubogljiv....

Zadnje čase se u vrtcu pretepa in nasplošno dela stvari, ki prav nobenemu niso pogodu.

Poskušala sem se že večkrat pogovorit z njim, mu določene stvari ukinit, zvečer mora včasih v posteljo pred bratcem...Pa vse skupaj nič ne pomaga.Vedno obljubi, da bo priden, da bo ubogal in tko naprej.Sedaj bom poskusila ukinit še sladkor, čerpav dvomim, da bo kaj pomagalo.

Mi mogoče lahko katera svetuje na koga bi se lahko obrnila?Sama nimam pojma, na psihiatra, psihologa???Kej se sploh začne?Ne zdi se mi, da bi šlo za hiperaktivnost.

Sej pričakujem odgovore v smislu 'ah pusti ga, sej je samo živahen', ampak verjemite mi, da sem že sita poslušanja teh opazk nonstop. Ogromno časa preživimo skupaj in počnemo use živo, zato očitkov o pomanjkanju času pri ukvarjanju z otroci tudi ne prenašam.

Res lepo prosim za kakšen nasvet!
Imam še enega sina (3leta), ki pa je že sedaj čisto drugačen.

Neposredna povezava do sporočila: 1

RE: pomoč strokovnjaka?
6.10.2011 10:58:58

Anonimen

Ponavadi je (lepo in slabo) obnašanje dvosmerna cesta, ne izhaja vedno iz otroka samega, ampak je tudi odraz pričakovanj okolice: hočem rečt, da mogoče ne bi bilo slabo, če bi tudi sama poiskala pomoč pri vzgoji. Konkretno kje ne vem, mogoče pa bi ti vedeli pomagati pri svetovalni službi v vrtcu, tako za tebe kot za otroka.

Glede komentarjev: Bolj kot komentarji starih staršev so mi relavantni komentarji vzgojiteljic. Kaj one menijo? In kaj meniš ti?

(odgovor članu LUNA06)

Neposredna povezava do sporočila: 2

RE: pomoč strokovnjaka?
6.10.2011 11:04:38

čupa

Hej
Tudi jaz sem že razmišljala o tem za mojo punco, ampak mislim da je prehitro. Neubogljivost, trma, nagajivost, živahnost je po moje njihov način da pridejo v ospredje. Vščasih tudi moja gre preku mej normalnega obnašanja, ampak z bilokom se pogovarjam, ki ima približno isto starega otroka je enako.
Ne poslušaj opazk. sama veš kaj je normalno in kaj ni. ne moremo pa pričakovat, da bodo troci 5, 6 let stari, zdravi in nafilani z energijo sedeli na miru.
Kake stvari pa dela ki niso nobenemu po godu? to da se pretepa v vrtecu, nevem, samo kolko se jez spomnim so se naši "sošolci" tudi pretepali, zato še ne rabi psiologa, no odločitev je vaša... jaz nebi prehitevala.
kak pa je doma, do tebe, moža in brateca?

(odgovor članu LUNA06)

Neposredna povezava do sporočila: 3

RE: pomoč strokovnjaka?
6.10.2011 12:38:06

Najaa

Mogoče bi se najprej pomenila z vzgojiteljico, ker mislim, da če otrok obiskuje vrtec normalno (ne da je 3/4 časa doma, to mislim), da ga vzg. tudi kar dobro poznajo in znajo presodit, če bi res potreboval strokovnjaka. Jaz kar poznam primerov, vem da se je vedno začelo na pobudo vrtca/vzg.

(odgovor članu čupa)

Neposredna povezava do sporočila: 4

RE: pomoč strokovnjaka?
6.10.2011 12:58:39

ronja

Ne poslušaj opazk. sama veš kaj je normalno in kaj ni. ne moremo pa pričakovat, da bodo troci 5, 6 let stari, zdravi in nafilani z energijo sedeli na miru.

S tem se strinjam, ampak ona navaja druge težave: da se recimo pretepa - višek energije pa se ne sme izražat z nasiljem, pa pika. To pač ni sprejemljivo, ne v vrtcu, ne doma.

Vzgojiteljice po navadi (pri nas) ne težijo za malenkosti, so tudi navajene živahnih otrok... tako da če se njim zdi zadeva čez rob, je po moje boljše pogledat, kaj delamo narobe, kot pa si rečt, da se bo že samo uredilo...

Kej se sploh začne?

Verjetno pri pediatru, da ti on pove, kam se obrnit. Potem te on napoti k otroškemu psihologu. Lahko ga pa sama naročiš pri njem: itak imajo vsi pri 3 letih sistematski pregled in poglej, kdo ga je takrat imel - k tistemu verjetno spada (vsaj če se ti je zdel ok).
Druga možnost bi bil kak družinski terapevt. Kje jih najt ne vem, so pa punce že dostikrat limale linke, pobrskaj, gotovo kaj najdeš.

Pri 5ih letih je po moje res skrajni čas, da ga vzgojite, če je res nemogoč, ker če se bo non stop pretepal, ga nihče ne bo maral - ne otroci, ne vzg.,...mu ne bo fino, ne bo se čutil sprejet in bo samo hujše. In če kot praviš, sta poizkusila že marsikaj, se veliko ukvarjata z njim,... Tako da jaz ne bi prav dolgo čakala, se mi zdi, da ste že dovolj časa čakali.
Lahko je vzrok ljubosumje ali kaj tretjega, ampak v vsakem primeru bi vam verjetno strokovnjak lahko pomagal odkrit in odpravit vzrok.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu čupa)

Neposredna povezava do sporočila: 5

RE: pomoč strokovnjaka?
7.10.2011 10:07:33

BarbaraO

Za začetek bi bilo dobro vedeti, če pogreša tvojo ali očetovo pozornost. Čeprav se sliši kot očitek, takšno vedenje OBIČAJNO res izhaja iz družinskega okolja. Morda nezavedno. Ampak otroci vpijajo različne reakcije staršev kot gobe. S tem seveda ne trdim, da se vidva pretepata ali kaj podobnega. Morda pa včasih/večkrat neprimerno odreagirata na kakšno stvar. Povprašaj družinske prijatelje, ki vas res dobro poznajo, kako oni vidijo vajino obnašanje v družbi ali do ta malih dveh - včasih kdo z distance vidi stvari, ki jih sam ne opaziš. Ciljam predvsem na doslednost pri vzgoji (kaj in koliko dovoliti in potem vztrajati pri odločitvi).

< Sporočilo je popravil BarbaraO -- 7.10.2011 10:11:34 >

_____________________________

Če imaš 3 sončke, dan ni nikoli oblačen :-)))

(odgovor članu ronja)

Neposredna povezava do sporočila: 6

RE: pomoč strokovnjaka?
7.10.2011 13:59:52

amii

Pri kolegih imajo podoben primer. Psiholog jim je rekel da je težava v mami, da je otrok "normalen", le da imajo nepravilen pristop (vzgojo). Imajo prav tako mlajšega otroka, ki pa je povsem drugačen. Ker niso verjeli psihologu, so se zatekli na pomoč k bioenergetiku (ne vem točno če je bioenergetik, ali kaj podobnega), ki je ugotovil, da je kriva mama z "negativno energijo". Sedaj se "zdravijo" vsi. Ni pa bil problem le problematičen starejši otrok, ampak tudi spremljajojoče bolezni obeh otrok, ki so se vrstile kar zaporedoma.

Malce razmislita starša, ali je dejansko izvor morda pri vama (starih starših, vrstnikih....), kot so napisali že predhodniki. In to ni mišljeno kot kazanje s prstom kdo je krivec, ampak bolj kot smernica, da čim prej rešite problem user posted image

_____________________________

Pa imamo svoj sonček

(odgovor članu BarbaraO)

Neposredna povezava do sporočila: 7

RE: pomoč strokovnjaka?
7.10.2011 14:44:23

ronja

Povprašaj družinske prijatelje, ki vas res dobro poznajo, kako oni vidijo vajino obnašanje v družbi ali do ta malih dveh - včasih kdo z distance vidi stvari, ki jih sam ne opaziš.

Hehe, zadnjič rečem lubiju,da bi bilo verjetno fajn, če bi midva malo poostrila pravila pri jedi (ker nismo preveč strogi glede tega, posledica je pa precej politega ob "uživanju v hrani", "deljenju s sestrico", itd... user posted image

), pa da sva itak sama kriva, kakorkoli je, ker se da drugače zmenit, če sva dosledna. Pa pravi: "ja, saj mi je čisto jasno, da smo vse čisto sami krivi - sem videl včeraj pri sosedi, ki ji mala skoz na cesto leta. Ona njej reče "ne" tako kot midva takrat, kadar se nama ne da s čim ubadat. Za cesto bi jo midva ful bolj najurila, zato sta pa pridni na cesti. Tu (pri hrani) pa točno vejo, da se nama ne da kregat, pa da se včasih delava, da ne vidiva, pa koristita gužvo." user posted image

In čisto res je, hehe.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu BarbaraO)

Neposredna povezava do sporočila: 8

RE: pomoč strokovnjaka?
7.10.2011 15:11:59

pelin

Tudi meni je najprej padlo na misel, kaj o tem mislijo vzgojiteljice, ki ga verjetno tudi kar dobro poznajo...tudi to , da stari starši marsikaj vidijo ni vedno le moteče, ampak zna včasih biti prav tako koristno...So pač čustveno malo bolj distancirani kot starši in čeprav so včasih z vsem svojim pametovanjem težki, resnici na ljubo vedo marsikaj..
Če tvoj petletnik počne stvari, ki jih omenjaš mogoče ne bi bilo slabo, če bi se posvetovala s kakšnim strokovnjakom...To je čisto preprosto...odpraviš se k pediatru, kateremu razložiš težave in on te pač z napotnico pošlje tja, kjer se mu zdi najprimerneje...Če težave niso hudo resne ali gre za kaj prehodnega, se da dostikrat marsikaj urediti že pri pediatru, če pa on preceni da bi bilo bolje, da greste naprej, potem pač greste...Je pa stvar v tem, da tako star otrok mora definitivno biti sposoben kratek čas sedeti pri miru,se že kar dobro obvladati, da ne gre pri vsakem konfliktu na nož, ter se držati nekih pravil, ki naj bi se jih vsi.To ni triletnik in tu se ne gre zanašati in se tolažiti s trmo...to je predšolec, ki naj bi že temu primerno reagiral.
Iz tvojega pisanja je nekako razvidno, da znaš biti dosledna in po potrebi stroga, pa vseeno fant dela vedno iste neumnosti, kljub obljubam , da bo prenehal...Očitno se po svoje trudi, pa ne more iz svoje kože, ne more se obvladati, umiriti, ustrezno reagirati...Ne more, kljub temu, da ve da bo kaznovan in kljub temu, da mu je kasneje žal...in ta" ne more" se mi zdi poglavitni razlog, da bi šla jaz kam na pogovor...Mogoče ni Adehadejček, čeprav kaže nanj...mogoče se morate stvari vsi lotiti nekoliko drugače...kdo ve...jaz ne in vi očitno tudi ne...zato bi šla jaz na pogovor k strokovnjaku...kar koli že je, je neprijetno za vse in bi bilo dobro, da to uredite pred vstopom v šolo...

(odgovor članu LUNA06)

Neposredna povezava do sporočila: 9

RE: pomoč strokovnjaka?
7.10.2011 19:08:40

tehnofil

IZVIRNO SPOROČILO: BarbaraO
Za začetek bi bilo dobro vedeti, če pogreša tvojo ali očetovo pozornost. Čeprav se sliši kot očitek, takšno vedenje OBIČAJNO res izhaja iz družinskega okolja. Morda nezavedno.

Podobno je prešinilo mene, ko sem prebral sporočilo. Predvsem, da ne bi "zdravili" otroka z nevemkakšnimi psihološkimi prijemi, v resnici pa bi bil vajin (LUNA06) odnos z možem poreben "zdravljenja".

Zato dobro (ni treba pred nami) preglej in si nalij čistega vina glede vajinega odnosa ker "nekateri" otroci so bolj občutljivi, senzibilni na odnose med staršema in odnose v družini. Otroci pa enostavno nimajo zmožnosti ne razumeti, ne sposobnosti razložiti, enostavno čutijo in reagirajo. Skratka se z "neuboganjem" upirajo temu kar čutijo, ker drugega orodja nimajo.

Ker otroci samo po sebi NISO nasilni, NISO poredni. Sploh pa ne 5 letniki. Takšne jih naredi okolje.

(odgovor članu BarbaraO)

Neposredna povezava do sporočila: 10

RE: pomoč strokovnjaka?
7.10.2011 21:43:45

pelin

Ker otroci samo po sebi NISO nasilni, NISO poredni. Sploh pa ne 5 letniki. Takšne jih naredi okolje.

IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil

S temle se pa jaz ne bi čisto strinjala....vsega tudi ni krivo okolje...pri vseh živahnih in razboritih ali kako drugače nasilnih otrocih, za njihovo vedenje ni vedno krivo pretepanje, kreganje in kakšno drugo neustrezno obnašanje doma in v bližnji otrokovi okolici...Že res, da okolje veliko naredi, vendar vse pa tudi ne....To so verjetno mislili v časih, ko je po svetu kolovratil Jean Jaque Rrousseau, sedaj pa upam, da niso vsi tako ozkogledni in takšnega prepričanja...Otrok namreč kar dosti stvari oz. dispozicij prinese s seboj na svet...je pa res, da je okolje prvo, ki tem dispozicijam pomaga, da zrastejo v različne smeri...Mimogrede...otroci, ki imajo diagnozo ADHD, so znanstveno dokazano 80% teh dispozicij podedovali od staršev...tu so seveda izvzeti tisti, ki so dobili diagnozo zaradi raznih zdravstvenih komplikacij ob porodu in podobno...
Pa še to...kot jaz razumem avtorico tu ni govora o otroku, ki je kao zanalašč poreden in nasilen in podivjan ...tu je govora o otroku,ki ima očitno težave, ki jim ni kos in skupaj z njim vsi okrog njega...

(odgovor članu tehnofil)

Neposredna povezava do sporočila: 11

RE: pomoč strokovnjaka?
7.10.2011 22:33:22

Izabelina

z okoljem ni mišljeno samo nasiln odnos med njegovimi starši... lahko je čis nenasilen odnos, samo vseeno morda nekaj ne štima... si partnerja ne zaupata, imata nerešene konflikte pa se trmulita, sta mogoče ostala skupaj samo zaradi otrok... odnos je lahko čisto ne nasilen... samo otrok čuti da nekaj ni vredu in kaže na tak način...

ni mišljeno, da so vsi starši, ki imajo preživahne, poredne otroke sami nasilneži... gre samo za občutenja, ki jih ima otrok in jih pač v svoji nemoči ne zna izraziti drugače...

< Sporočilo je popravil Izabelina -- 7.10.2011 22:34:18 >

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu pelin)

Neposredna povezava do sporočila: 12

RE: pomoč strokovnjaka?
7.10.2011 22:48:45

pelin

z okoljem ni mišljeno samo nasiln odnos med njegovimi starši... lahko je čis nenasilen odnos, samo vseeno morda nekaj ne štima... si partnerja ne zaupata, imata nerešene konflikte pa se trmulita, sta mogoče ostala skupaj samo zaradi otrok... odnos je lahko čisto ne nasilen... samo otrok čuti da nekaj ni vredu in kaže na tak način...

ni mišljeno, da so vsi starši, ki imajo preživahne, poredne otroke sami nasilneži... gre samo za občutenja, ki jih ima otrok in jih pač v svoji nemoči ne zna izraziti drugače...

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina
Samo nasilje ni le pretepanje oz. kakršno drugo fizično nasilje, temveč je skoraj pogostejše tako imenovano psihično nasilje, med katerega spada tudi nezaupanje do partnerja, trmuljenje in druge neprijetne stvari...Če so v družini prisotne te stvari ne moremo reči da je tak odnos čisto nenasilen..Je pa zmotno misliti, da je vedno za vse neprimerno obnašanje otrok kriva neprimerna vzgoja, ter neustrezna situacija doma...to je najlažje reči...pa ni vedno tako...kot sem že rekla, nekateri otroci se v veliki meri s tem že rodijo in imajo kljub spodbudnemu okolju vseeno različne težave...seveda manjše, kot tisti, ki spodbude v okolju nimajo, vendar so težave vseeno prisotne, če so stvar nekega bolezenskega, razvojnega ali drugega stanja, na katerega pa žal vzgoja nima veliko vpliva...
Prav je po moje, da se najprej poišče vzroke pri sebi...v družini...ni pa prav, da se zvali vse nanjo...nekatere družine in z njimi problematični otroci gredo zaradi tega skozi prave kalvarije, preden strokovnjaki ugotovijo, da so pri posamezniki še vedno težave, kljub sto in enem pritisku na starše glede vzgoje...

(odgovor članu Izabelina)

Neposredna povezava do sporočila: 13

[Brisano sporočilo]
7.10.2011 23:35:06

Brisani uporabnik

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu pelin)

Neposredna povezava do sporočila: 14

RE: pomoč strokovnjaka?
8.10.2011 9:28:12

tehnofil

IZVIRNO SPOROČILO: ronja
...Druga možnost bi bil kak družinski terapevt....

Pogosto partnerja pripelje na družinsko terapijo šele obnašanje otroka, prej nista pripravljena priznati da imata težave. Ne gre za to da bi se partnerja morala prepirati ali pretepati. Bom poskušal povedati po "domače", čeprav se vedno najdejo kakšni, ki namenoma nočejo ali pa ne zmorejo razumeti pomena.

IZVIRNO SPOROČILO: LUNA06
.. je preveč živahen, neposlušen, neubogljiv.... dela stvari, ki prav nobenemu niso pogodu. ...., mu določene stvari ukinit, ....Pa vse skupaj nič ne pomaga. Vedno obljubi, da bo priden, da bo ubogal in tko naprej.....

Konkreto ne govorim o tvojem primeru, ker ne poznam situacije oz. lahko sklepam le iz napisanega. Ampak želi razložiti občutke otroka.

Npr. nekateri otroci so izredno občutljivi (pa čeprav na vzven delujejo robato). Zaznajo znake, ki pomenijo ni-varnost. Najpomebnejša varnost, ki jo otrok potrebuje je varnost pri starših. Kadar zazna da se ta njegova varnost, to njegovo varno okolje ruši se mu pojavi strah. Ta strah ni nekaj kar se ustraši na veliko ampak nekaj kar ga počasi najeda od znotraj.

Če pretiravam v skrajnost, otroku varnost pri straših pomeni preživetje in porušitev te varnosti mu pomeni smrt. Tako on čuti, saj on se ne spozna na razne socialne institucije in pravno ureditev, ki mu omogoča preživetje. Oz. če povem drugače, gre za smrt čutenja. Ker pa se smrti bojimo vsi se otrok še toliko bolj. Samo toliko, kako globoko in kako skrito se lahko nahaja nedefiniran strah.

Da je "to nekaj" kar poganja njegovo obnašanje res globoko mi govori to, da niti kazni ne morejo njegovega obnašanja preprečiti, pa čeprav si to želi in obljubi.

Si lahko predstavljaš kaj je naprimer za tebe tako strašna stvar, da bi lahko prenesla katerekoli kazni? Vzemi si čas in razmisli. No, tako se počuti otrok.

Ne nujno tvoj. Tako se počuti otrok, ki čuti razpoke v varnosti okolja mame in očeta ker otroku največjo varnost zagotavlja ljubezen med očkom in mamico. Če rečeš otroku, najrajši na svetu imam tvojega očka, ne moreš zgrešiti, saj otrokova varnost se napaja iz ljubezni med očkom in mamico in ne iz zasipanja z dobrinami.

Saj vem, sedaj me bodo pa samohranilke napadle. Ampak tako pač je.

(odgovor članu ronja)

Neposredna povezava do sporočila: 15

RE: pomoč strokovnjaka?
8.10.2011 9:46:11

ronja

Off topic:

Če pretiravam v skrajnost, otroku varnost pri straših pomeni preživetje in porušitev te varnosti mu pomeni smrt. Tako on čuti, saj on se ne spozna na razne socialne institucije in pravno ureditev, ki mu omogoča preživetje.

V bistvu mu tudi te institucije v reali ne omogočajo vedno preživetja... Kolikokrat CSD točno ve, kaj se dogaja, vendar otroke puščajo pri nasilnih starših, ker se pač nočejo komu zamerit user posted image

... Je bilo kar nekaj primerov, ki so se tragično končali v zadnjih letih... in za moje pojme so soodgovorni.

Je pa res, da je neverjetno, kako na otroke vpliva odnos med staršema - nikoli ne bom pozabila Ronjinega zgroženega pogleda in joka, ki je takoj sledil, ko sva se z lubijem pulila za ene vijolice (pa sva se hecala!!! Samo ona tega ni takoj dojela...) - sva jo morala še kar nekaj časa tolažit, da je bil res samo hec! Si ne predstavljam, kaj bi temu otroku naredilo, da bi se res ornk spičila na polno... Po drugi strani pa: kadar se kregava, pa se prav nič ne sekirata - navadno še kaj težita zraven in ne pustita, da bi se v miru zmenila user posted image

. Verjetno otroci čutijo, če zadeve rešuješ in se v tem primeru ne bojijo, ne vem.

Če rečeš otroku, najrajši na svetu imam tvojega očka, ne moreš zgrešiti, saj otrokova varnost se napaja iz ljubezni med očkom in mamico in ne iz zasipanja z dobrinami.

To je res, ampak da bi nama pa pustile, da si to pokaževa, pa bognedaj user posted image

- se primeva za roke/objameva/..., se takoj ena vmes uštuli user posted image

(vsaj ena

).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu tehnofil)

Neposredna povezava do sporočila: 16

RE: pomoč strokovnjaka?
8.10.2011 11:01:59

urška

nisem natančno brala ostalih odgovorov, bi pa dodala samo tole: nič ni narobe, če se odločiš iti po nasvet k strokovnjaku. nič ni narobe, če si priznaš, da ne veš več kaj naredit. vem kako je, če prebereš miljon knjig in forumov in preposlušaš vse nasvete in enostavno nič ne pali. (been there, done that)
ti pa povem, da če bš šla do pediatra po napotnico, boš najprej čakala vsaj kakšen mesec in pol, da te bodo kje vzeli. potem ti bodo malo potestirali otroka in mogoče ugotovili kakšno motnjo (recimo motnje pozornosti...). upam pa, da ne. potem ti bodo dali nekaj nasvetov, mogoče kakšno knjigo in to je to. če boš hotela kaj več, boš spet čakala. nekako tako gre pri nas v javnem zdravstvu.
jaz bi ti mogčno svetovala, da se obrneš na kakšenga družinskega terapevta, psihologa. najverjetneje res niso vsi specializirani za vse, se pa najdejo res dobri, ki znajo pomagat. in k temu terapevtu boš hodila ti in tvoj patner. ne otrok. vidva se morata naučit, kako z njim delat, da ne bo več nasilen in moteč.
če rabiš kakšen kontakt mi sporoči.

(odgovor članu ronja)

Neposredna povezava do sporočila: 17

RE: pomoč strokovnjaka?
8.10.2011 11:31:20

Anonimen

Je pa res, da je neverjetno, kako na otroke vpliva odnos med staršema - nikoli ne bom pozabila Ronjinega zgroženega pogleda in joka, ki je takoj sledil, ko sva se z lubijem pulila za ene vijolice (pa sva se hecala!!! Samo ona tega ni takoj dojela...) - sva jo morala še kar nekaj časa tolažit, da je bil res samo hec! ž

Po drugi strani pa: kadar se kregava, pa se prav nič ne sekirata - navadno še kaj težita zraven in ne pustita, da bi se v miru zmenila . Verjetno otroci čutijo, če zadeve rešuješ in se v tem primeru ne bojijo, ne vem.

Otroci čutijo iskrenost - ali pa zlaganost.
Neiskrene informacije kot je igra prepira, porušijo ravnotežje v njih.

Bolj kot konfliktnost odnosov na otroka vplivata že omenjena iskrenost (in ne pretvarjanje) ter način reševanja konflikta. Ker dobrih družin brez konfliktov ni.

(odgovor članu ronja)

Neposredna povezava do sporočila: 18

RE: pomoč strokovnjaka?
10.10.2011 9:59:51

ronja

no, zafrkancija zame ni neiskrenost - pač zezanje, saj naju tudi onidve kdaj zezata. Samo da ona tega ni takoj ugotovila, j* ga, se zgodi. Da se pa še hecat ne bi smela, to se pa ne grem user posted image

. Mal bolj na izi sicer zdaj, hehe.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 19

RE: pomoč strokovnjaka?
10.10.2011 10:10:15

LUNA06

Najprej najlepša hvala vsem za odgovore!

To, da je verjetno problem v najinem obnašanju in vzgoji ter ne v otroku sameem, mi je čisto jasno.Očitno bo potrebno poisakti nek nov način vzgoje, ker klasika (le ta sploh obstaja) pri njemu očitno ne deluje.

Da bi se stanje odražalo v njegovem vedenju, ne verjamem.Z možem se namreč nikoli, mapak res nikoli ne kregava pred otroci (tudi na splošno se zelo redko sploh kregava).Kvečjemu izgleda nekako takole:

Če rečeš otroku, najrajši na svetu imam tvojega očka, ne moreš zgrešiti, saj otrokova varnost se napaja iz ljubezni med očkom in mamico in ne iz zasipanja z dobrinami.
To je res, ampak da bi nama pa pustile, da si to pokaževa, pa bognedaj - se primeva za roke/objameva/..., se takoj ena vmes uštuli (vsaj ena ).

Je pa res, da je mož malo doma (službene odsotnosti), in morda mu manjka njegova pozornost.

Zdaj so ukinili vse sladkarije in sokove, vendar nič ne pomaga.Sem včeraj mlajšemu sinu dala sladoled, pa ni niti vprašal kje pa je za njega.Enostavno se je sprijaznu z dejstvom, da en dobi sladkarij.Sploh več ne vpraša po njih.Čist vsako kazen sprejme brez problema, se ne potrudu, da bi potem nekaj dobil.Sploh nobena kazen ga ne gane.Kot da je čustveno/moralno otopel.

Po drugi strani pa na splošno ni nasilen, sam se velikokrat objame, mi da lupčka, prav tako tudi bratca, babico...

Pogovorila sem se tudi z vzgojiteljico, ki se z mano strinja.Sin ni 'neumen', nasprotno včasih močno preseneti s svojimi izjavami.Zgleda pa kot da ne bi razumel kazni oz. mu ne pride do živega.Ve zakaj je kaznovan in mu to ni všeč, vendar se ne potrudi.

Po nasvetu vzgojiteljice smo se naročili pri psihologinji.Moramo pa iti tja vsi trije.Je pa res potrebo čakati dva meseca, to je kar dolga doba, upam, da nam že prej uspe kaj rešit.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 20

RE: pomoč strokovnjaka?
10.10.2011 10:53:43

ronja

Čist vsako kazen sprejme brez problema, se ne potrudu, da bi potem nekaj dobil.Sploh nobena kazen ga ne gane.Kot da je čustveno/moralno otopel.

Mogoče je pa taka trmica kot sem bila jaz - če me je kdo kaznoval, nalašč nisem hotela pokazat, da me to kaj gane - ala you won't brake me! user posted image

No, ta lastnost mi danes, v odraslosti zelo prav pride user posted image

. Pomaga veliko svobode in čim manj kazni, vsaj pri meni ej bilo tako. Če si mi pa zaupal, pa ne bi nikoli zaupanja zlorabila. Na kazen se pa odkar se spomnim, nisem hotela odzivat (vsaj ne v željeni smeri).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu LUNA06)

Neposredna povezava do sporočila: 21

RE: pomoč strokovnjaka?
11.10.2011 19:00:23

urška

IZVIRNO SPOROČILO: LUNA06

Po nasvetu vzgojiteljice smo se naročili pri psihologinji.Moramo pa iti tja vsi trije.Je pa res potrebo čakati dva meseca, to je kar dolga doba, upam, da nam že prej uspe kaj rešit.

točno to sem ti napisala. če imaš možnost pojdi privat. ni tako drago kot misliš. zdej bo sicer že zgledalo kot reklama, ker vedno isto pišem, ampak poguglaj zavod aleksandra in se naroči.

(odgovor članu LUNA06)

Neposredna povezava do sporočila: 22

RE: pomoč strokovnjaka?
12.10.2011 14:56:27

tehnofil

IZVIRNO SPOROČILO: LUNA06
Je pa res, da je mož malo doma (službene odsotnosti), in morda mu manjka njegova pozornost.

Poskusite, da ko je očka doma, da se načrtno prav posveti njemu in igri. Npr. 30minut. Prehitro imamo polno drugih opravil in fizično smo z otrokom a dejansko nismo z njim. Veš otroku 5 let očka veliko pomeni, takrat je to njegov ideal. Otroci nekajkrat še vprašajo "a se greš igrat z mano", potem pa, če vedno "ni časa" ali se dela kaj drugega, prenehajo to spraševati. Zato je treba tudi otroka povabiti k igri " a se greš igrat z mano". Pa da vidiš, kako se učki zasvetijo.

Pomanjkanje časa za igro z otrokom 1:1 pusti posledice, saj "če je za vse drugo čas, če je vse drugo pomembnejše kot jaz" prav gotovo poleg še česa, sproži tudi jezo na takšno stanje. In ta jeza ostane v otroku tudi ko zraste v možaka. Pa npr. nikoli ne zna definirati, zakaj je sploh jezen.

(odgovor članu LUNA06)

Neposredna povezava do sporočila: 23

RE: pomoč strokovnjaka?
4.11.2011 8:23:21

Paštetka

Mene je pa srce zabolelo, in se mi je otrok zasmilil, kko si napisala, da ne dobi nič sladkarij, da ni dobil sladoleda, da revež ni niti vprašal.
Kako ne bi bil otopel?

Če kaznuješ otroka, ga moraš kaznovati takoj in mu povedati točno zakaj je kaznovan, da ve, zakaj sedi ali zakaj je dobil določeno kazen.
Ne moreš ukiniti sladkarij, ker ne uboga, ker ne posluša, ker se pretepa. Ukineš lahko nekaj točno v tistem trenutku, ko se je pretepal,... In mu daj vedeti, zakaj to.
Revež sploh verjetno ne ve, kaj je spet narobe naredil in zakaj je spet kaznovan.

Če otroku, ki je malo zmeden okrog vsega tega pveš, da mora bitipeiden in ne poreden ne ve kaj točno to pomeni. Reci mu raje, ne dovolim, da se pretepaš, ker to boli. Ne dovolim, da .... Ali pa želim si, da sediš za mizo in ješ brez polivanja. Ne pa npr. lepo jej. Njemu to ne pove kaj dosti. Bodi jasna kaj zahtevaš in kaj si želiš. Bodi tudi jasna, kaj bo kazen, v primeru neupoštevanja pravil.
Ko je pri nas konec kazni vedo še 1x ponovim zakaj je dobil kazen. Ker otrok je največkrat v agoniji, ko prestaja kazen in nima več pojma zakaj je bil kaznovan. Potem ga pa objamem, da mu dam vederili, da ga imam vseeno zelo rada. Seveda mora iti tudi opravičilo. Tako o otrok točno vedel ZAKAJ in KAJ BO SLEDILO in KAJ MORA NAREDITI.
Jaz imam namreč občutek, da je tvoj otrok zmeden, da mu je čisto vseeno, če bo spet mu nekdo nekaj težil v smislu: itak bom spet kriv.
Meni se taki otroci smilijo. Res.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 4.11.2011 8:25:51 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

(odgovor članu tehnofil)

Neposredna povezava do sporočila: 24

RE: pomoč strokovnjaka?
4.11.2011 8:55:38

thaiss

IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka

Mene je pa srce zabolelo, in se mi je otrok zasmilil, kko si napisala, da ne dobi nič sladkarij, da ni dobil sladoleda, da revež ni niti vprašal.
Kako ne bi bil otopel?
Če kaznuješ otroka, ga moraš kaznovati takoj in mu povedati točno zakaj je kaznovan, da ve, zakaj sedi ali zakaj je dobil določeno kazen.
Ne moreš ukiniti sladkarij, ker ne uboga, ker ne posluša, ker se pretepa. Ukineš lahko nekaj točno v tistem trenutku, ko se je pretepal,... In mu daj vedeti, zakaj to.
Revež sploh verjetno ne ve, kaj je spet narobe naredil in zakaj je spet kaznovan.
Če otroku, ki je malo zmeden okrog vsega tega pveš, da mora bitipeiden in ne poreden ne ve kaj točno to pomeni. Reci mu raje, ne dovolim, da se pretepaš, ker to boli. Ne dovolim, da .... Ali pa želim si, da sediš za mizo in ješ brez polivanja. Ne pa npr. lepo jej. Njemu to ne pove kaj dosti. Bodi jasna kaj zahtevaš in kaj si želiš. Bodi tudi jasna, kaj bo kazen, v primeru neupoštevanja pravil.
Ko je pri nas konec kazni vedo še 1x ponovim zakaj je dobil kazen. Ker otrok je največkrat v agoniji, ko prestaja kazen in nima več pojma zakaj je bil kaznovan. Potem ga pa objamem, da mu dam vederili, da ga imam vseeno zelo rada. Seveda mora iti tudi opravičilo. Tako o otrok točno vedel ZAKAJ in KAJ BO SLEDILO in KAJ MORA NAREDITI.
Jaz imam namreč občutek, da je tvoj otrok zmeden, da mu je čisto vseeno, če bo spet mu nekdo nekaj težil v smislu: itak bom spet kriv.
Meni se taki otroci smilijo. Res.

podpis pod celoten post!!!

_____________________________

****************************************
najin sonček Matia je posijal 27.2.2007 ob 12:59

****************************************

(odgovor članu Paštetka)

Neposredna povezava do sporočila: 25

Stran: [1] 2 Naslednja stran > >>

Stran: [1] 2 Naslednja stran > >>

Pojdi na:

Najbolj brane vsebine v rubriki

Mesec rojstva lahko vpliva na poklic tvoje...

Si vedela, da mesec rojstva, v katerem je rojen tvoj otrok, lahko vpliva na njegov poklic?

Pravice iz naslova krajšega delovnega časa

Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...

VSE V RUBRIKI

NASLOVNA STRAN RUBIRKE

FORUMI

Zadnje s foruma

jeffreestar ob 06:48

RE: Kolonoskopija

Otrok

olivia101 ob 08:46

RE: OŠ Maribor

Otrok

Sanahan2 ob 10:43

RE: Težave z najstnikom

Otrok

NOVE TEME

PRILJUBLJENE TEME

VSI FORUMI

Anketa

Nos.
пеперутка16

Kako majhnim otrokom čistite nos?

14.	15.	16.	17.	18.	19.
20.	21.	22.	23.	24.	25.
26.

27.	28.	29.	30.	31.	32.
33.	34.	35.	36.	37.	38.
39.	40.	41.	42.

12. - 17. mesec
18. - 23. mesec
2. leti	3. leta	4. leta
5. let	6. let	7. let
8. let

Anketa

Zanositev

Nosečnost

Dojenček

Otrok

Zanositev

Nosečnost

Dojenček

Otrok

Rubrike

Orodja in aplikacije

Koledarji in e-novice

Projekti in akcije

Splošno

O Ringaraji

Ringaraja po Evropi: