Malčkove gibalne spretnosti
Malček začne na polovici svojega drugega leta prenašati naokrog različne predmete, prav tako uživa ob vlečenju ali potiskanju velikih igrač ali škatel. Teče previdno, s pogledom, usmerjenim v tla, s težavo pa se izogiba oviram. Brez pomoči odpre vrata ali pobere predmet s tal, s pomočjo pa se vzpenja in spušča po stopnicah, sam se lahko ritensko splazi po stopnicah navzdol. Uživa v plezanju, na primer na stole. Igra je vedno bolj kompleksna: iz kock gradi stolpe, kotali žogo ali jo brcne, ne da bi pri tem izgubil ravnotežje. Zna listati knjige in rad prebira preproste slikanice. S posnemanjem vleče ravne črte po listu. Začenja kazati preferenco za uporabo ene (dominantne) roke.

Okoli drugega leta so njegove spretnosti že zelo izboljšane. Varno teče, z lahkoto se ustavi, prav tako se z lahkoto izogne oviram. Pri hoji po stopnicah navzgor in navzdol se opira na ograjo ali steno. Z lahkoto potiska in vleče igrače na kolesih, tricikel potiska z nogami na tleh, ne zna še uporabljati pedalov. Rad pleza po pohištvu, z namenom, da pride do okna ali da odpre vrata. Tik pred drugim letom je hrano z žlico, uživa v igrah metanja in lovljenja žoge in pri nizanju lesenih kroglic na nitko.

Potrebna so tudi neprijetna čustva
Čustva, tudi neprijetna, so za razvoj otroka zelo pomembna, predvsem za urejanje medsebojnih odnosov. Pod vplivom čustev ljudje doživljamo svet. Usmerjajo naše potrebe k prijetnim ciljem, ki so lahko ljudje, stvari, situacije. Zaradi prijetnih čustev zahajamo v družbo, nekatere osebe nas privlačijo bolj kot druge, v nekaterih prostorih se počutimo bolje kot v drugih. Pomagajo nam, da se prilagajamo situaciji in imajo obrambno funkcijo.
Če prepoznamo svoja čustva in njihovo doživljanje, smo jih zmožni razbrati tudi pri sočloveku. S tem se postavimo v njegovo kožo in dobimo drugačen pogled na situacijo. Takšen pristop ubere veliko staršev, ki se namesto fizičnega kaznovanja ali čustvenega zlorabljanja raje odločijo za pogovor o tem, kako bi se otroci počutili, če bi se njim naredilo tisto, kar so sami naredili drugim. Kadar otroka postavljamo v situacijo druge osebe in se pogovarjamo o doživljanju drugih, spodbujamo razvijanje empatije, ki je zmožnost vživljanja v čustva drugih. Naučiti ga moramo, da se veseli uspeha svojih prijateljev, in da zna sočustvovati z nesrečo ljudi. Najbolje se bo čustvenih odzivov naučil v okolju, kjer odrašča.

Otrok se lahko zdravo razvija samo v čustveno bogatem okolju. Otroci, ki so jim katerakoli čustva odtegnjena, pozitivna ali negativna, ki ne ločijo med ugodjem in neugodjem, ki so pretežno sami, imajo slabo popotnico za ugoden čustveni razvoj. Odtegnitev ali pomanjkanje čustvenih stikov lahko pripelje do motenj ali obolenj. Čustva namreč vplivajo na delovanje celotnega organizma in povzročajo psihosomatska obolenja.
Malčkovi strahovi
V drugi polovici prvega leta se razvije strah, ki ga sprožijo nenadni in nepričakovani dražljaji iz okolja. Razvije se strah pred ločitvijo, imenovan tudi separacijski strah, kot posledica otrokove vse večje navezanosti na starše in zavedanja možne ločitve. Še posebej se lahko ta strah odraža pred spanjem, zato ima veliko otrok tranzicijski predmet (odejico, plišasto žival), ki jim predstavlja simbol odsotnih staršev.  Pri dveh letih se razvijeta sram in krivda, ki sta med seboj velikokrat povezana. Če je otrok že brez plenic in se polula v hlačke, ga je lahko sram.    Razvoj govora Najhitrejši razvoj v tem obdobju je na področju govora, otrokov besednjak se namreč poveča s približno 10 na več kot 100 besed. K temu prispeva nenehno zanimanje za stvari v okolici, kazanje nanje s prstom in nenehna vprašanja kaj in kdo je. Ko otrok osvoji okrog 50 besed, jih začne med seboj po 2 povezovati v preproste stavke.
Mali raziskovalec
Radovednost in raziskovanje je v tem času malčkova poglavitna dejavnost. Še posebej je zanimivo vse, kar je »prepovedano«. Največjo uslugo mu boste naredili, če ga boste čim manj omejevali. To počnite le takrat, kadar bi s svojo dejavnostjo lahko škodil sebi ali vam. Namesto stalnega ponavljanja NE-jev raje pospravite vse nevarne predmete, da bo raziskovanje prijetnejše in bolj sproščeno. Mali raziskovalci med raziskovanjem uporabljajo starše kot varno bazo, okrog katere krožijo. Vedno znova se vračajo po opogumljajoč in pomirjujoč dotik. Razdalja, na kateri »krožijo« okrog staršev, je zelo različna. V znanem, domačem okolju lahko bolj pogumni in drzni otroci odidejo izven vidnega polja staršev, na drugi strani pa se marsikateri otrok v novem okolju sploh ne loči od staršev.

Postavljanje pravil za malčka
Otroka je treba zgodaj naučiti, kaj se sme in kaj ne, velja staro nenapisano pravilo. Vendar večina otrok zapletenih pravil in prepovedi pri tej starosti še ne razume. Do tega morajo priti postopoma. Za malčka je dovolj le nekaj osnovnih pravil, ki se jih morate dosledno držati. Nadgrajevali jih boste kasneje. V tem starostnem obdobju mu morate jasno povedati, da nečesa ne sme početi. Uporabljajte zelo jasne in kratke stavke. Ne vpijte, bodite pa jasni, kratki, dovolj odločni in dosledni. Če pravila spreminjate, boste otroka samo zmedli.
Prepovedi niso same sebi namen. Poleg tega, da z njimi nekako poskrbite za varnost otroka, mu pomagajo, da se integrira v okolje. Pri uvajanju novih pravil pa je treba paziti na otrokovo počutje. Če je že preveč utrujen, lačen ali bolan, za novosti ni pravi čas. Zavedati se morate, da za malčka obstaja le sedanjost, zato nikar ne skušajte česa dopovedovati za nazaj. Pomembno pa je tudi, da družinska pravila upoštevata oba partnerja, pa tudi stari starši, sorodniki in varuške.

Moj malček
Razvojni mejniki
Zdravje in nega
Prehrana
Dobro je vedeti
Igrajmo se