MOJA MAMI JE BALON

Z mamico sva bila sama doma. Očka je bil v službi in da bi mi čas brez njega hitreje minil, sem gledal risan film. Mamica se že kar nekaj časa ni hotela igrati z mano. Pa nisem bil jezen, saj nazadnje, ko se je spravila k meni na tla, je potrebovala zaradi svojega ogromnega trebuha kar precej telovadnih kreten, preden se ji je uspelo pobrati.

In tako sem gledal televizijo, mami pa je sedela zraven mene in z rokami objemala svoj velik trebuh. Pogled mi je zdrsnil nanj. Pogledal sem mamico in nato še enkrat njen trebuh in stekel v svojo sobico. Na stranici postelje, sem imel privezan lep rdeč balon, ki sva ga z očkom kupila na sejmu. Bil je natanko tak, kot moja mamica! Tedaj me je prešinila zanimiva ideja. Če bi mamico z očkovo pomočjo privezal na daljšo vrvico, bi imel največji balon daleč naokrog! Ampak, ne, ne, idejo sem hitro spravil ven iz moje pametne glavice. Saj je vendar moja mamica, raje ne.

Ko sem prišel nazaj v dnevno, je mami že pripravljala pravo presenečenje. Dvignila je pulover, ki je grel njen velik trebuh in mi rekla, naj položim nanj rokico, da bom lahko začutil, kako dojenček brca. Ubogal sem in se počasi približal velikemu trebuhu. Pomislil sem, kako nelagodno mi je najbrž bilo tam notri, saj ni izgledal nič kaj udoben. Položil sem svoje male roke na mamin trebuh in - oh, groza! Notri se je nekaj premikalo! 'Saj bo padlo ven', sem se prestrašil in pogledal mamico, ki se je le smehljala. Torej je vse skupaj res, notri se resnično nekaj dogaja. Velik trebuh je resničnost!

Domislil sem si, da najbrž lahko tudi v mojem trebuhu kaj zraste. Zakaj pa ne ? In ponosno sem povedal mamici, da bom tudi jaz dobil dojenčka in da tudi moj brca. Dvignil sem jopico in mami je položila roko na moj trebuh. Resno je prikimala in takrat sem vedel. Imeli bomo dva!