Danes je bil en tak čuden dan. Izjemno intenziven z najrazličnejšimi čustvi. Ekstremen. Najizrazitejša ekstrema pa sta se zgodila v roku dveh ur na dveh različnih koncih Slovenije. Doživljal sem popolnoma različni zgodbi dveh mladih ljudi. 

Najprej veselje, ko je prijateljica zaključila študijsko pot z uspešnim zagovorom diplomskega dela. Veselje, radost in ponos najbližjih. Začetek enega novega obdobja. 

Takoj za tem pa pogreb prijateljevega brata. Življenje 22-letnika se je ustavilo v prometni nesreči na avtocesti. Sedel je v avto pijanega voznika... Fanta sem imel priložnost spoznati na enem pikniku. Toliko topline, iskrenosti, veselja, želje po življenju, nekaj dni za tem pa... Prijatelj je v slovesu prebral eno zadnjih misli iz bratove beležnice: "If you want to fly with the eagles, you can’t hang out with the crows."

Tudi Rok in Maja sta bila takrat na pikniku. Bil sem v dilemi, ali jima povedat, kaj se je zgodilo. Fant si je to zaslužil. Zato sem se odločil, da jima povem. Da jima razložim tudi, kako se je to zgodilo, in kaj naj se iz tega naučita. Naj ta njegova smrt ne bo zaman. Oba sta se ga spomnila. Tudi nanju je naredil vtis kot name. Vem, da sta še (relativno) majhna, a vseeno upam, da njegova žrtev ni zaman, da sta tudi onadva uspela počrpati nekaj tiste pozitivne energije in da sta se iz vsega tega naučila, da se je potrebno izogibati vran...

Kot je pred kratkim rekla dobra prijateljica: "Vsak dan je lahko tvoj zadnji, zato ga izkoristi na polno." Bodite hvaležni za vsak dan, ki vam je namenjen, za vsakega toplega človeka, ki naredi dan vreden življenja. 

Mario, hvaležen sem, da sem te lahko spoznal!