Ali še vedno znamo začutiti pravi praznični utrip? Se veselimo praznovanja z otroki? So staršem otroci med prazniki res odveč?  Starši raje praznujejo brez otrok?

Na vprašanja nam je odgovorila psihologinja in družinska terapevtka Sabina Šilc:

“Beseda prazniki ima očitno neko povezavo z besedo PRAZNO,  predvidevam , da prazno dela ...To so dnevi, namenjeni počitku, regeneraciji, popravljanju in vzpostavljanju odnosov, veselju do življenja in vsemu temu, za kar med delovnim obdobjem nimamo časa.

Počitek in regeneracija sta možna le, če smo sproščeni, umirjeni in dovolimo naravi, da naredi svoje.

Kakšna praznična jed doda občutku obilja v teh dneh.

Nekdaj je bela pogača , topla peč in pehar suhega sadja, pa druženje, zadoščalo za praznično razpoloženje. Delalo se je samo to, kar je bilo nujno, npr poskrbeli so za živino v hlevu.

Za vse ostalo so napravili prostor tako, da so se umirili in dovolili, da pride.

Kaj pa naredimo mi?

Zapodimo se v nakupovalna središča , ogledujemo si , česar ne moremo kupti in smo frustrirani. Jezni smo zaradi gneče in draginje, utrujeni se privlečemo domov in en dan je mimo.

Gremo na drage počitnice v tople kraje, preko zastojev na letališčih, utrujenosti zaradi spremembe časa, prazne denarnice, kot da je sreča drugje, ne v nas ...

Povabimo sorodnike in znance na obilno, drago večerjo, ki nas je stala še veliko energije in časa samo za to, da se pri mizi nimamo kaj pogovarjati, pa zato premlevamo stare zgodbe ... Naslednji dan porabimo za pospravljanje in metanje stran ostankov, ali pa jih jemo še ves teden, da lahko po novem letu s prijatelji v službi iščemo najhitrejše shujševalne diete.

Ker celo leto delamo čisto preveč, menimo, da lahko do nezavesti rajamo čez praznike in se bo stanje uravnovesilo ....

Duška si tamo s petardami in pri tem je vseeno, kako to noč preživijo majhni otroci, stari, živali ... Niti ne pomislimo nanje, ker vse leto nismo mislili nase, sedaj pa rabimo ventil.

Otroci v to zgodbo pridejo šele kasneje. Prazniki so del življenja in če neuravnoteženo živimo, bomo tako tudi praznovali.

In otroci se bodo učili od nas.

Če živimo vse leto uravnoteženo, bomo čutili, da je lepo preživeti praznike z otroki, saj imamo ves dan na razpolago, nikamor se nam ne mudi in imamo zato priložnost, da dovolimo, da se zgodi kar koli, kar se v trdo določenem urniku ne more.

Prav je, da se dobimo s prijatelji in učvrstimo vezi.

Prav je, da smo malo sami s sabo in se pogovorimo o tem, kako peljemo naše življenje. Če bomo to delali samo 1x na leto bo sicer premalo.

Prazniki niso samo tista "nora" noč, iz katere prilezemo zmačkani in zastrupljeni od prevelike količine vsega. Prazniki trajajo več dni in zato je čas za vse, če se le umirimo in še malo planiramo.”