Prebrali smo pošto in se odzvali povabilu. Strinjali smo se z mislijo iz zgodbice o Steli, da je objem najlepše darilo na svetu, zato smo Objemčke želeli prispevati tudi iz naše skupine. Nismo imeli časa sproti poročati o našem delu, tako, da je zdaj tu naše končno poročilo.

Izdelovanja smo se sprva lotili sami. Na belo platno so otroci prekopirali slike živali – ilustracije iz Cicidojev. Vse ploskve so nato skrbno zapolnili z barvo za tekstil in še po svoje okrasili okolico. Nastalo je »okence« za blazinice. Pobrskali smo po zalogah in izbrali primerne kose blaga za blazinice. Otroci so blago sami oprali, ga ovili, raztegnili na stojalo za sušenje in končno zlikali. Enako so storili s slikami. Medtem so že pripravljali polnilo, ki so ga potrpežljivo rahljali.

Za šivanje smo potrebovali pomoč. Povabili smo šiviljo Majo, ki je z veseljem, pod budnim očesom nas opazovalcev, sešila kar devet blazinic.

Otroci so jih napolnili z mehkim polnilom, pa tudi preizkusili. Od njih se je bilo kar težko ločiti. A otroci so vedeli, da bodo druge otroke še bolj razveselile.  Zapakirali so jih za v Ljubljano, ostale pa kar peš odnesli v sosednjo vas, kjer smo obiskali sestrico dveh otrok iz naše skupine. Podarili smo ji Objemčka – levčka, ki ga je lahko samo prijela in stisnila. Bratca sta povedala, da ne vidi, ne govori in ne hodi. Ker ima v oddelku vzgoje in izobraževanja, ki ga obiskuje v Tolminu še tri sošolce, smo blazinice namenili tudi njim. Za izročitev pa bo poskrbela mama.

Vsak je pomagal po svojih močeh, saj naša skupina združuje obe starostni skupini. Upamo, da bo otrokom, ki bodo blazinice objemali, pri srčku toplo. Tudi nam je bilo, ko nam je miška po vsem trudu razdelila sladko nagrado.

 Kužki in vzgojiteljici Alenka in Stanislava