Pozdravljeni! Opisujete čustveno dinamiko, s katero se ukvarjamo vsi ljudje. Smo odnosna bitja in v odnosih nehote med seboj komuniciramo tudi s čustvi. In kar vi opisujete, je izjemna senzitivnost za čustva drugih ljudi, ki postanejo tako močno del vašega čustvenega doživljanja, da postanejo neobvladljiva. Kot že sami razmišljate, se čustvovanja naučimo v naših najzgodnejših odnosih. Tam se naučimo, kaj moramo narediti, da ljudje, ki jih je strah, so jezni, ostanejo v odnosu z nami. Če se naučimo, da so za druge čustva prenevarna in da jih posledično zaradi tega izgubimo, potem bomo vse naredili, da čustva ne bodo preveč intenzivna, ker le tako se bo odnos ohranil. Ko pa so čustva na tak način zatrta, naše telo ne dobi informacije da so tudi intenzivna čustva obvladljiva in ob močnih čustvenih dražljajih telo odpove oziroma (kot vi opisujete) nas čustva preplavijo in okrnijo naše mišljenje in vedenje. Popolna zaščita pred tujim strahom ni potrebna in je celo nevarna, saj senzitivnost za strah potrebujete, da boste lahko zaščitili sebe in svoje otroke. Da vas strah ne po preplavil, se morate naučiti prepoznavati prve telesne zanke, ki jih lahko povezujte s strahom in že v tistem trenutku najdi besede in pomen, ki bo strah umiril. Edina stiska, ki je vaša odgovornost, je stiska vaših otrok! Vendar še tu moreta najprej poskrbeti za lastne potrebe, da boste lahko poskrbeli tudi za otroke. Predvsem pa bodite v prvi vrsti sočutni sami do sebe, potem bo dobila tudi rahločutnost do drugih ljudi povsem drugačen pomen. Srečno!