Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Spoštovani, ker ne najdem odgovora na moje solze, vas prosim za vaš odgovor. KO gledam kak film ( recimo tudi Erazem in Potepuh, ko Erazem prosi Oskarja, če lahko on postane njegov oče, me čisto zvije in jokam..ali pa v Cvetje v jeseni, ko Meta dojame, da je zažljena in je tako ganjena...ali ko nekdo nekomu pokaže sočutje in milino ob njegovi bolečini. Če na primer otrok joka v svojem obupu in potrebuje bližino starša, ki ga ni..) in je otro sam in iskreno izkazuje svojo nemoč in potrebo. Mislim, da sem kot otrok sodelovala v odnosu s starši tako, da nisem pokazala svojih potreb po bližini, svoje nemoči, negotovosti,strahu, ranljivosti..zdaj pa jokam, ko vidim v filmu, da oseba izrazi omenjena čustva in če je še sočutno sprejeta in razumljena, pa je sploh ganljivo). Vem, da zveni smešno, pa vendar ni. Prav gotovo jok govori o neki moji bolečini in kako naj si jo ozavestim, da ne bo več solz? Ali si lahko sama nudim to kar si nisem mogla dovoliti pričakovati zraven mojih staršev? Ker sem brezposelna, si obiska psihoterapije ne morem privoščiti, zato bi vas prosila, če mi lahko nekako pomagate, da se srečam z mojimi solzami oziroma tistim, kar se skriva po njimi. Iskrena hvala. Bilo me sram pokazati svojo potrebo po drugih, zdaj pa me ni več, vendar ne vem kako naprej. Sem pa res celo življenje zelo občutljiva na tujo bolečino, le lastne se nisem zavedala. Hvala za odgovor Alenka
Pozdravljeni. Opravičujem se vam za pozen odgovor. Ni se vam potrebno boriti proti solzam, saj niso nič nevarnega in ogrožajočega. Ste jih pa verjetno tako v preteklosti doživljali. Jok in žalost je izraz potrebe po slovesu in vi se s solzami počasi poslavljate od nemoči, ki ste jo občutili v svoji preteklosti. Vaša bolečina ni bila nikoli opažena in tako ste se tudi vi naučili ignorirati svoje potrebe in želje. Vendar vaše telo ve, da vam pripada razumevanje in sočutje, zato je žalostno, ker se mora od tega posloviti. Zato najdite besede tolažbe, katerih vaši starši niso bili sposobni reči in se potolažite, ko do žalosti pride. Svoje solze boste obrisali, če jih boste razumeli. V naslednjem koraku pa lahko pride jeza, zaradi krivic, ki so se vam zgodile in jeza je tista, ki vam bo dala potrebno energijo, da v svojem življenju sedaj naredite spremembe, ki vam bodo pomagale lažje soočanje z nemočjo in zaradi katere boste lahko poskrbeli za lastne potrebe. Veliko poguma in energije vam želim!
Pogoji uporabe
Odgovori strokovnjakov so informativnega značaja in ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku in
osebnega posveta z njim. Ne gre za strokovno diagnozo, temveč le za odgovor, ki je podan na podlagi
vprašanja in navedenih informacij uporabnika. Določene informacije s področja zdravstva lahko
zastarajo, kar upoštevajte pri prebiranju starejših odgovorov. Pri zastavljanju vprašanja je zagotovljena
tajnost osebnih podatkov, ki jih posredujete ob registraciji. Strokovnjaki si pridržujejo pravico, da na
določeno vprašanje ne odgovorijo. Pridržujemo si pravico do lektoriranja vprašanja.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
