Pozdravljeni! Opravičujem se vam za pozen odgovor. Opisujete temeljni osebnosti primanjkljaj, ki je posledica neprijetnih izkušenj iz otroštva. Vendar čeprav se v otroštvu, ko nimamo nobene kontrole in nadzora, oblikuje naše najgloblje doživljanje in čustvovanje, imamo kot odrasli možnost te vzorce spreminjati in jih nadgrajevati. Prvi korak je seveda sprejeti sam sebe in razviti pristno sočutje do lastne bolečine. Razumeti doživljanje malega otroka, ki ni imel kontrole nad situacijami, v katerih se je znašel in doživeti pristno sočutje do njegove bolečine, je prvi korak na poti sprememb. Nadalje pa je potrebno tvegati v sedanjih odnosih in premikati meje udobnega. Zdržati v odnosu kljub anksioznosti in strahu, je edini način, da telo doživi, da se je vse najhujše že zgodilo in da v sedanjosti temeljna nevarnost ne obstaja več. Seveda pa morate pri tem izbirati odnose, ki so varni in prepoznavati nasilje, zlorabe, da sem pred njim lahko zavarujete. Če imate možnost, pa vam seveda svetujem terapevtski proces, kjer boste lahko v varnem okolju raziskovali sebe in vam pomembne odnose. Vse dobro vam želim!