Pozdravljeni. Otrokovi možgani predvsem v prvih petih letih delujejo drugače kot odrasli možgani, zato je pogosto težko razumeti reakcije otrok in logično povezovati vzroke in posledice njihovega vedenja. Možgani se razvijajo postopoma in najbolj intenzivno v prvih letih življenja in v obdobju pubertete. Sprva otrok deluje le iz tako imenovanih »preživetnih« možganov, ki je uravnavajo le najnujnejše potrebe (kot so hranjenje, spanje, varnost), v prvem letu se vključujejo tudi tako imenovani »čustveni možgani«, ki uravnavajo osnovna čustva kot so jeza, žalost, strah ipd. Šele z razvojem pa se vključujejo tako imenovani »racionalni« možgani, ki vedenju in čustvovanju dajejo pomen in omogočajo, da svoje vedenje nadzorujemo, o njem razmišljamo in o njem govorimo. Razvoj tega dela možganov se začne z razvojem govora (nekje pri dveh letih). Z razvojem naj bi ti možgani med seboj delovali usklajeno. Pri otroku v prvih letih pa pogosto »preživetveni« in »čustveni« možgani prevladujejo in zaradi še ne popolno razvitih »racionalnih« možganov, so vedenja otroka lahko pogosto nerazumljiva in tudi težko obvladljiva. In kaj lahko starši naredimo? Pomagamo otroku, da ima čim več možnosti vključevati in razvijati »racionalne« možgane. V vašem primeru bi to pomenilo, da razumete, da ko je otrok v stanju paničnega strahu, ni sposoben poslušati vaših besed ali celo odgovarjati na vaša vprašanja. Takrat potrebuje le čas in varen prostor, da svoje vznemirjenje lahko pomiri. Ko pa se otrok pomiri, pa se z njim čim večkrat pogovorite o tem, kaj se je dogajalo. Naj vam na čim več načinov razloži, kaj za njega pomeni nesreča, kaj za njega pomeni sirena ipd. Dober način aktivacije »racionalnih« možganov je tudi dajanje izbire otroku. Ko se pomiri, mu postavite vprašanje, kjer lahko izbira med dvema možnostma. Tako bo moral začeti razmišljati in se bo lahko preusmeril od pretiranega telesnega vznemirjenja, ki ga ne mora obvladovati sam. Upam, da sem vam z razlago delovanja možganov pomagala razumeti odzive vašega otroka. Vaš strah, da vedenje ne bo izzvenelo je odveč, le ponudite vašemu sinu čim več možnosti, da nadzoruje svoje telo in da o njem razmišlja, govori, pripoveduje… Veliko veselja z vašimi otroki vam želim!!