|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
  
Razlike v vzgoji med parnerjema
Oznake: vzgoja,razlike v vzgoji,partnerstvo,odnosi v družini,starši,vzgoja otroka
8.8.2015

Pozdravljeni, prosila bi vas za nasvet, kako se sporazumeti, če imata partnerja zelo različen stil vzgoje otroka in različne poglede na določene stvari v zvezi z otrokom. Če sem konkretna: imava 18-mesečnega sinčka in partner rad z njim počne stvari, ki so za moje pojme nevarne in neprimerne za malčka. Če podam nekaj primerov: otroka drži čez rob ograje balkona v 3. nadstropju; rola z otrokom v naročju in zarola tik do betonskega roba ob morju (če ne bi dobro zabremzal, bi v morje padel skupaj z otrokom in to v nizko vodo, da bi se lahko poškodovala, ko bi trčila ob tla); otroka luča nad zelo strmim klancem, kjer bi se otrok dol skotalil in udaril, če bi mu spolzel iz rok; ko je bil še dojenček mu je dajal poldrage kamne, da jih je otrok dajal v usta in bi se mu lahko zataknili v sapnik; ko vozimo voziček po klancu, ga rad spusti in nato spet ujame in še bi lahko naštevala. Zame je to popolnoma nepotrebno izzivanje, on pa pravi, da ima vse pod kontrolo, da mu otrok ne more pasti, ker ga dobro drži itd. Zelo je užaljen, ko se vmešam in mu kaj rečem ali pa ko včasih posežem vmes. Pravi, da s tem kažem, da mu ne zaupam. Poskusila sem mu razložiti, da ne gre za nezaupanje njemu, ampak za previdnost, ker se nikoli ne ve, kaj lahko poseže vmes, lahko mu spodrsne, lahko se otrok kaj čudno premakne in mu pade ... Njegov odgovor na to je, da če bi šlo res kaj narobe, bo pa otrok imel novo izkušnjo, če bo na primer padel in da vsaka stvar je nova izkušnja, pa tudi če si kaj zlomi. Jaz imam na to povsem drugačen pogled - otroka nočem po nepotrebnem izpostavljati nevarnostim, menim da mu lahko s tem kaj prihranim. Otroku so sicer te nevarne stvari zanimive, mene pa zelo motijo. Realno gledano sem jaz malce preveč previdna, partner pa je premalo previden in tukaj nastane velik konflikt. Kaj predlagate? Kako se dogovoriti v tem primeru, da ne bo prihajalo do nenehnih konfliktov? Neke srednje poti nama ne uspe najti, ker on vztraja, da mu moram zaupati in da se ne smem vmešavati v to, kaj počne s sinčkom.
Hvala in lep pozdrav.




ODGOVOR:
Dr. Petja Kovačevič, dr. zakonske in družinske terapije | 6.11.2015

Pozdravljena!

Kot ste sami ugotovili je iskanje ravnovesja med vajinima različnima pristopoma prava umetnost. Ker ima vsak svoj način razmišljanja in delovanja je včasih neizmerno težko najti nekaj skupnega. Pa vendar je to potrebno za dobro počutje otroka in obeh staršev. Saj ste verjamem opazili, da vajini konflikti povzročajo stres in zmedo tudi sinu.

Hkrati pa je pomembno, da pustimo obema staršema, da na svoj način pristopita k otroku in mu tako dasta občutke varnosti, ljubljenosti, pripadnosti, zaupanja ... Da se v svojem starševstvu dobro počutita in si zaupata.

Za otrokove potrebe po varnosti, ljubljenosti, pripadnosti ipd. smo v polnosti odgovorni starši. Otrokova potreba po varnosti, tako fizični kot čustveni, je izjemno pomembna, saj gradi njegov nadaljnji notranji občutek varnosti – ko bo zrasel, bo sam zmogel oceniti, ali je varno iti čez cesto, ali je avto že preblizu in tudi ali lahko zaupa staršem, da je imel slab dan, ga bodo potolažili in mu bodo stali ob strani … In o čemer vi pišete, postavlja vprašanje varnosti. In ravno tukaj se vidva lahko srečata. Da poskrbita za varen razvoj vajinega otroka, hkrati pa si dopustita razvijati vsak svoj način starševstva. Vajino medsebojno zaupanje in spoštovanje drug drugega pa vama bo pomagalo se soočiti z razlikami pri rokovanju z otrokom. Verjamem, da bo partner lahko našel mnogo zabavnih stvari za početi z otrokom, ki ne bodo ne njega ne otroka izpostavljale poškodbam. Prav tako pa mu boste vi, zaradi svojega spoštovanja v partnerstvu, zaupala, da bo razvil očetovstvo po svoje.

Vse dobro vama želim.

 

Pogoji uporabe
Odgovori strokovnjakov so informativnega značaja in ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku in osebnega posveta z njim. Ne gre za strokovno diagnozo, temveč le za odgovor, ki je podan na podlagi vprašanja in navedenih informacij uporabnika. Določene informacije s področja zdravstva lahko zastarajo, kar upoštevajte pri prebiranju starejših odgovorov. Pri zastavljanju vprašanja je zagotovljena tajnost osebnih podatkov, ki jih posredujete ob registraciji. Strokovnjaki si pridržujejo pravico, da na določeno vprašanje ne odgovorijo. Pridržujemo si pravico do lektoriranja vprašanja.


Dr. Petja Kovačevič odgovarja:
Pozabljeno partnerstvo
Težave z obnašanjem petletnice
Domače naloge
Jokava šestmesečnica


Zastavi vprašanje strokovnjaku
Nazaj na SEZNAM STROKOVNJAKOV


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:






NOSEČNOST
пеперутка16

Kateri del nosečnosti vam je bil najbolj všeč oz. najlažji?