V vašem opisu ne najdem nobene »napake v vzgoji«. Slutiti je, da ima vaš sin veliko opore v vas in da vi sledite njegovemu razvoju. Vaša skrb je tako usmerjena na besede »z druge roke« in res škoda, da niste imeli priložnosti stopiti do učitelja, pri katerem naj bi se te besede izgovorile. Tudi vi boste bolj mirni, če boste govorili tudi s tem učiteljem. Skupaj boste lažje razumeli, kaj se dogaja z vašim sinom. Pri vsem se mi predvsem zdi pomembno, da vaš sin ve, kaj ste izvedeli na govorilnih urah in se vsakič (tako kot to že sedaj delate) z njim pogovorite, tako da bo pridobil občutek, da imajo njegova dejanja posledice. Tako bo lažje kontroliral svoje odzive in se počasi naučil, kje je humor dobrodošel in kje ga mora zadržati zase. Glede na njegovo inteligenco to ne bo problem. Tudi vaš strah, da se bo isti »problem« pojavljal pri mlajših otrocih, je verjetno odveč, saj veste, da so si otroci med seboj zelo različni in so vam verjetno sedaj že večkrat dokazali, da vsak potrebuje individualen pristop. To, kar zahteva več pozornosti pri enem, lahko sploh ni v osredju pri drugem. Tako imate ob vsakem možnost novih spoznanj o sebi in o vaših otrocih.