Pogosto se otroci vedejo v vrtcu oziroma šoli drugače kot se vedejo doma. Verjetno opažate, da imajo otroci tudi drugače odnos s svojimi dedki in babicami, kot ga imajo do vas in vašega moža. Kar se vam zdi nemogoče, lahko v drugih odnosih steče brez problema in tudi obratno. Otrok v svoji asertivnosti doma nima težav, med svojimi vrstniki pa deluje prav nasprotno. Podobno opisujete vi svojega sina. Razumem, da ste zaskrbljeni, ker bi radi, da se vaš otrok dobro počuti tako doma kot v vrtcu. In naj vam bo njegovo dobro počutje vodilo, ko se sprašujete, kaj lahko še naredite. Ali opažate, da je vaš sin v svoji samostojni igri v vrtcu zadovoljen? Ali rad hodi v vrtec? Če je temu tako, potem so lahko vaše skrbi manjše. Seveda pa je prav, da ga še naprej spodbujate, da se vključuje tudi v skupinske igre in da si poišče prijatelje. Če imate možnost, povabite družino z otroci k vam domov in dajte vašemu sinu možnost, da se tudi doma igra z otroci in ne samo z vami. Z vašega opisa ne razberem ali imate še kakšnega otroka. Vsekakor dajte sinu čim več možnosti, da vzpostavlja stike z vrstniki. In kot ste že sami ugotovili, so ti veliko bolj »neizprosni« v igri in to bo tudi vašega sina naučilo iskanja kompromisov v igri. Bodite pa potrpežljivi, saj očitno vaš sin potrebuje več časa, da vzpostavi stik. Vendar ne obupajte, dajte mu občutek, da to zmore in sčasoma mu bo vedno lažje. Tudi pri igri doma, ko imate občutek, da z njim ne morete sodelovati, ne obupajte in poskušajte z njim postopoma doseči sodelovanje. Prepričana sem, da si vaš sin želi tudi vaše iniciative in vodstva, vendar sam do nje ne zna priti. Otrok potrebuje vodstvo, tudi v igri in naloga staršev je, da ga usmerjajo. Seveda to ne pomeni zatiranje njihove iniciative, ampak sodelovanja, ki se ga otrok še mora naučiti. Zgled so mu pa starši. Zato vi najdite način kako sodelovati z njim in to bo njemu dalo možnost sodelovanja z vami in kasneje sodelovanja s svojimi vrstniki. Dobra izkušnja sodelovanja v odnosu bo zmanjšala tudi strah pred stiki in umik v osamljenost. Pokušajte z majhnimi koraki (postavite vsaj eno pravilo igre tudi vi) in ob uspehu nadaljujte od tam. Prepričana sem, da vam bo uspelo in vaš sin se bo ob tem dobro počutil.