Otrok tudi skozi interakcijo z vrstniki spoznava sebe, gradi svojo samopodobo in samospoštovanje. Uči se socializacije, vstopanja v odnose, prepoznava svoja in tuja čustva, uči se postavljat meje, uči se soočanja tudi z neprijetnimi občutki.Pogosto varstvo pri babicah (ki sicer želijo vnuku samo najboljše) temelji na pretiranem zaščitništvu. Otrok nezavedno skozi to »zaščito« prepoznava svet kot nevaren, kjer potrebuje stalno prisotnost svoje »varne« osebe. V svetu kjer ostane sam med sebi enakimi je prestrašen, manjka mu občutek lastne vrednosti, zaupanja vase, ker nima teh izkušenj. Vajen je odnosa odrasli-otrok in je varen v nekem »podrejenem« položaju. Odnos z vrstniki pa je odnos enakih med seboj in pomaga otroku graditi zdravo odločnost in hkrati sočutnost. Otroku omogoča gradnjo lastne identitete.Kaj lahko storite? Predvsem je pomembno prvo otroku resnično prisluhniti. Naj pripoveduje kaj se v njem dogaja, ko pride v stik z vrstniki. Kakšni so njegovi strahovi, o čem razmišlja, kaj misli takrat o sebi in kaj o drugih. Pomembno je, da je otrok slišan brez, da ga skušamo korigirati ali mu vsiljevati svoje mišljenje. Torej brez kritike, presojanja in svetovanja. Skozi tak način se uči prepoznavati kaj se v njem dogaja in razvija občutek »sebe«.Sočasno naj postopoma in brez prisile vstopa v krajše interakcije z vrstniki, da dobi pozitivne izkušnje v medsebojnih odnosih, v začetku najbolje z enim samim drugim otrokom. Po druženju se pogovorita kako se je počutil, kaj so bile njegove stiske, se je pojavil strah, tesnoba, nelagodje. Postopoma bosta skupaj odkrila kaj so njegove ovire in kako jih premagovati.V kolikor bi se izkazalo, da vaš sin doživlja hude stiske ob odhodu v šolo. To pomeni, da se pojavi močna tesnoba in tudi telesna simptomatika (bolečine v trebuščku, vročina, slabost, driska), poiščita strokovno pomoč psihologa, psihoterapevta ali svetovalne službe v šoli.