Pozdravljeni! Vedenje vaše hčerke je za njeno starost normalno in pričakovano. Nekje med devetim in desetim mesecem se pojavi separacijski strah in takrat otrok želi biti vedno v bližini matere. Za nekatere je dovolj če so le v njeni bližini, nekateri otroci pa potrebujejo fizični kontakt. To postane za matere v tem odboju naporno in tudi stresno, saj so ločitve vedno pogostejše. Ne očitajte si, da delate kaj narobe. Naredite vaš čas z hčerjo čim bolj prijeten na obe in tako bo zaradi varnosti, ki jo čuti ob vas, lahko vedno bolj pogumno preizkušala tudi svojo samostojnost. Pri tem pa jo spodbujajte in oblikujte situacije, kjer bo lahko svojo pozornost preusmerila. Vaša hči postaja tudi vedno bolj mobilna in bo želela raziskovati, pri tem pa potrebuje občutek, da je to varno oziroma, da se vedno lahko vrne nazaj v vaš varen objem. Ne pričakujte pa, da bo vaš odhod v službo lahak, saj glede na opisano vajina ločitev ne bo enostavna niti za vašo hči niti za vas. Vendar glede na reakcije ljudi okoli nje, se bo tudi vaša hči sčasoma naučila kako se pomiriti brez vas. Glede na dejstvo, da vas zaradi odhoda v službo ne bo ob njej, se to pa proces moral odviti. Iz vašega opisa pa lahko razberem, da vaše skrbi izvirajo tudi iz odzivov okolice. Čeprav vas želijo razbremeniti, vam njihovi odzivi zbujajo še občutke krivde, ki vam v tem procesu poslavljanja od čudovitega sožitja, ki ga mati deli v prvem letu s svojim otrokom, nalaga še dodatno stisko in breme. Upam, da sem vas s tem vlila nekaj samozavesti in miru, ki vam bo pomagal pri ločevanju od vaše hčerke. Želim vam, da se trenutki cartanja z vašo hčerjo za vas še dolgo ne bodo končali!