Pozdravljeni! Hvala za vašo iskrenost, verjetno ni lahko napisati in si priznati resnost situacije, v kateri ste se znašli. Veliko vprašanj ste odprli. Glede na opisano, je moje razmišljanje o vašem odnosu sledeče. Čeprav je slišati kruto, ste z vašim partnerjem najbolj povezni prav z jezo in sramom, ki ju opisujete. In ko odnos prebuja ta boleča čustva, se pred njimi na vsak način poskušamo zavarovati. Vaš parter to naredi z umikom, vi z napadom. In tako se vrtite v začaranem krogu, ki vedno znova prebuja isto bolečino in ohranja občutke narazumljenosti, neslišanosti, nespoštovanja… Pot naprej pa vidim v spremembi odnosa in nikakor ne le v spremembi enega od vaju. V odnos bo potrebno vnesti obojestransko spoštovanje in razumevanje. Vi si zaslužite biti slišani v svojih občutkih in strahovih in prav tako ima tudi vaš partner pravico do svojega, drugačnega doživljanja. Da vam bo vaš partner lahko dal razumevanje in spoštovanje, ki ga upravičeno pričakujete v odnosu, pa bo moral razumeti bolečino, ki jo povzroči s svojim prezirom in zanikanjem. Za to pa potrebuje odnos, ki bo ponujal varnost in razumevanje. Skratka enostranske rešitve ni! Zato tudi individualna terapija za vašega partnerja ni pravi dogovor za vajin odnos. Odnos morata začeti graditi skupaj in ne vsak v svojem svetu in potem upati, da se zopet srečata in zbližata. Partnerska terapija bi tako lahko ponudila varen prostor, ki bi dal možnost, da se resnično poslušata, slišita in razumeta. V vašem pripovedovanju se da slutiti tudi, da razmišljate o izvoru bolečih občutkov, ki jih je vajin odnos zbudil. Prav imate! Pretirane čustvene reakcije v partnerskih odnosih so pogosto pokazatelj globljih čustvenih zapletov, ki jih v odnos prinesemo iz naše preteklosti. Partnerski odnos jih le zbuja in tako ni ne njihov izključni razlog in tudi ne prostor, ki lahko stisko v celoti reši. Za to potrebujemo pogled vase in v lastno doživljanje. Seveda pa največja bolečina sedaj prihaja iz vašega materinskega čuta. Vašemu otroku bi radi ponudili vse, za kar ste bili sami prikrajšani. In to lahko storite! Ne glede na vaš partnerski odnos, ste lahko mama v vsej polnosti. Neprimernost pa lahko prepoznavam kot temo, ki se kar ponavlja v vašem doživljanju. Vašemu otroku pa te neprimernosti ni potrebno čutiti. Zato pa je potrebno storiti vse, da naredite vaš odnos stabilnejši in občutke iz vaše preteklosti bolj obvladljive. Skratka – zahtevate od partnerja, da vas sliši in poskuša razumeti, bodite kreativni v svojem materinstvu, bodite iskreni sami do sebe, poslušate svojo intuicijo in najdite odgovore za lastne strahove. Priporočam, da se s parterjem še naprej iščeta pomoč, ki bo prava za vaju. Kot že napisano, priporočam partnersko terapijo. Za nadaljnje informacije sem vam na voljo na elektronskem naslovu sasa.poljak@druzinskaterapija.si .