Pozdravljeni! Hvala za vaše vprašanje. Verjetno ste že slišali, da je trma pri otrocih razvojni korak, kateremu se le malokateri starši izognejo. Otroci v tej starosti se začnejo zavedati sveta okoli sebe in tudi lastnih želja in potreb, ki jih želijo uveljaviti. Tako je odboje trme lahko zelo naporno tako za otroka kot seveda tudi za starše. Prvo kar moramo starši narediti ob soočanju z otrokovim kljubovanjem, je umiriti sebe. Seveda pa to ni lahko. Kot razumem vas, je vaša glavna skrb hranjenje in verjamem, da se je težko umiriti, če veste, da otrok mora jesti, ona pa hrano odklanja. Tako postajate vedno bolj nemirni, obroki postajajo vedno bolj stresni in tako tudi za otroka ne predstavljajo prijetnega opravila, ampak nekaj čemur se poskuša izogniti. Prvi korak ste seveda že naredili z uvajanjem rutine. Z vašega opisa pa lahko sklepam, da je vaša hči zelo občutljiva na okolico in nemir se hitro odraža v njenem prehranjevanju. Tako poskušajte v prvi vrsti narediti čim več, da se boste vi dobro počutili v vašem domu in takrat boste lažje vnesli lahkotnost v odnos v vašo hčerjo, ki bo pripomogla tudi k bolj sproščenemu hranjenju. Seveda pa ne smete pričakovati, da bo trma izginila. Trma je zdrav otrokov odziv na okolico. Naloga staršev tako ni v preprečevanju trme, ampak v učenju sprejemljivih načinov odziva na neprijetne občutke in prepovedi. Svetujem vam, da naj trma ne postane vaš sovražnik in proti njej se ne borite, ampak poskušate razbrati, kaj do nje pripelje in najdite način kako se ji izogniti. Ko sedete za mizo k obroku, pa naj bo to čim bolj zabavno, brezskrbno in igrivo. Verjamem, da boste uspešni in tako vaši družini omogočili veliko lepih trenutkov.