Razumem, da vas je vedenje vaše hčerke zelo presenetilo in da ste zaskrbljeni, vendar spremembe vedenja so sestavni del razvoja. Za vašo hči je to očitno kritično obdobje in svojega telesa ne zna drugače pomiriti kot tako, da od vas zahteva zelo veliko energije, vztrajnosti in mirnosti. Raziskuje svoje vedenje in njegove posledice. Pri kaznovanju vedenja pa se morate zavedati, da ima dvoletni otrok zelo kratkotrajno pozornost, kar pomeni, da običajno kazni sploh ni sposoben povezovati z svojim lastnim vedenjem. In tudi nadzor na lastnim vedenjem je zelo šibak, kar pomeni, da svojih reakcij pogosto ne uspe uravnati glede na vaše želje. Seveda to ne pomeni, da kaznovanje in omejevanje otrokovega vedenje ni potrebno, le da je potrebno pri tem biti dosleden in se zavedati, da bo imelo kaznovanje učinek ko bo otrok lahko nadzoroval svoje vedenje in ko bo lahko posledice povezoval s svojim vedenjem. Svoje vedenja pa bo prilagodila tudi vašim željam, če boste z njo ohranjali odnos in če se bo ob vas počutila varno. Glede na vaš opis, o tem ne dvomim, vendar zavedati se morate, da je stiska, ki jo čutite ob vaši hčerki zaradi spremembe tudi stiska, ki jo ona čuti, ko so se okoliščine spremenile in mora na novo najti svoj prostor (tako v vrtcu kot ob vas). Tudi v vrtcu spoznava, da je njeno vedenje lahko zelo raznoliko in da sproža raznolike odzive. Tako tudi ona čuti veliko nemira in stiske, o kateri pa ne zna razmišljati, tako kot to zmoremo odrasli, ampak glede na njo samo deluje, kar se izkaže v neobvladljivem vedenju. Razvoj otrok pri tej starosti pa je zelo hiter in tako so tudi spremembe vedenja hitre. Tako sem prepričana, da boste kljub težavam, ki jih opisujete, skupaj z vašo hčerko našli način delovanja, ki bo sproščujoč tako za vas kot za vašo hči. Veliko starševskih radosti vam želim!