Postaršen otrok?
Oznake: postaršen,otrok,starši,mati,družina,psihologija,terapija,težava,odnos
6.11.2012
Pozdravljeni,
imam eno vprašanje glede mojega odnosa z materjo. Jaz mojo mamo namreč že ves čas dojemam kot majhno nemočno punčko in me zelo skrbi za njo..Ona sicer navidezno ne kaže nobenih znakov nemoči in tudi o njih ne govori , vendar me že celo življenje skrbi za njo..s sabo jo vlačim na počitnice s svojo družino, dajem ji denar, skrbim za njeno zdravje in socialne stike ( tako da ji težim:)..skratka ne razumem za kaj gre..sama sem morala biti ves čas močna , skrbna, odgovorna in rešiteljica..nikoli ji nisem mogla pokazati nemoči in strahu..to pa mi zdaj nagaja pri vzgoji mojega sinka..tudi njemu ne dovolim pokazati nemoči in strahu..in ko ju pokaže, sem kar panična..rada bi se znebila občutka odgovornosti za mamo, rada bi čutila, da nisem dolžna skrbeti za njeno dobrobit, rada bi se čutila svobodna glede nje..niti pomisliti ne upam kako bi bilo, če bi imela mamo, ki bi skrbela zame, bila odraslejša in odgovornejša od mene, ki bi mi govorila, ne skrbi..vse je OK..sprosti se..ne zmorem se sprostiti..ves čas me skrbi, da se ji bo kaj zgodilo..včasih tudi ponoči in se zelo bojim, da bi bilo kaj narobe z njo..malo čudno pa vendar grozno..svojega sinka sicer dobro začutim in sem v stiku z njim, nisem pa prepričana, da sem v stiku s svojo malo punčko, ki jo zatiram v želji, da bi me mami končno potolažila, mi dala vedeti, da ni ni treba več skrbeti, da sem naredila več kot preveč in da je njena usoda v njenih rokah..njeno življenje ni odvisno od mene in da bo sama poskrbela..Prosim vas, ali gre za vzorec postaršenega otroka katerega je mati na zelo subtilen način zmanipulirala, ali pa jaz skrbim kar tja v dan?..ona me skratka ne odreši..četudi ji povem kako me skrbi, mi reče le..ni treba saj je vse Ok z mano, pa vendar jaz tega ne čutim..Kaj narediti, da bo moja skrb pošla? In sploh, ali je mogoče, da sem namesto zase in sovjo malo punčko v sebi ves čas skrbela za mamo in njo videla kot majhno, nemočno deklico, ki me potrebuje,da jo rešim? Veste, zraven nje del sebe sploh nisem razvila..npr.svoje nežnosti, svoje ranljivosti, svoje ažlosti, bolečine, strahu, ženstvenosti..zdaj pa to pogrešam..in hočem se posvetiti sebi..ali bo to sploh mogoče zraven matere, ki ne sliši in ne čuti mojih skrbi? Ali lahko to naredim kar brez nje? Bojim se, da bo potem prizadeta in užaljena in me bo gledala s čudnimi očmi, ki jih nočem videti..bojim se , da potem ne bova skupaj, ne bova niti toliko povezani kot sva zdaj..pa čeprav preko skrbi..
Naj še povem, da sem nagnjene k skrbi za druge:) namreč skrbi me za veliko ljudi ( brata, očeta-ločen, moža, sina, tudi tuje ljudi...) kot, da bi jaz morala nositi odgovornost za vse groze, ki se zgodijo drugim in jih rešiti, sicer se bo zgodilo nekaj huda ( se bom pekla v peklu)..
Hvala za vaš odgovor
Vaše mnenje mi bo veliko pomagalo pri rešitvi
lp
Nina
ODGOVOR:
Dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije | 19.11.2012
Pozdravljeni! Najprej se vam opravičujem za nekoliko pozen odgovor. Veliko vprašanj si postavljate, na katere ni odgovora. Lahko vam pa rečem, da iz vašega pripovedovanja razberem, da vaša mati še vedno zasede večino vašega čustvenega prostora. To vas seveda sedaj kot odraslo žensko zelo bremeni. Svoje ranljivosti, nežnosti, žalosti, bolečine, strahu, pa ne morete razvijati poleg vaše mame (kot ste napisali), ampak je to sedaj mogoče le poleg vašega moža in otroka. Vaše mame čustveno ne boste izgubili, če se boste usmerili v odnose, ki so sedaj pomembni. Bo pa to dalo možnost, da vidve oblikujeta drugačen odnos, ki ne bo temeljil le na krivdi in skrbeh. Vaša mati ne pričakuje, da jo boste vi rešili in tega tudi ne potrebuje, saj vi nimate te moči. Ste pa to vlogo sprejeli, ker je edina, ob kateri imate občutek, da ohranjate odnos. Bolečino pa predstavlja spoznanje, da ravno s tem ravnanjem mamo izgubljate in vedno bolj ostaja le nemočna punčka, ki pa jo v svoji mami lahko le prezirate. Če ste ob vaši materi pogrešali, da bi bili slišani v lastnih potrebah in da bi se lahko počutili kot otrok, potem vse naredite, da boste to dali vašemu sinu. Njegova nemoč in strah sta čisto obvladljiva, vam pa dajeta možnost, da najdete tak način, ki ste ga vedno pogrešali ob svojih starših. Ko boste to dali svojemu sinu, boste umirili in potolažili njega in tudi tisto majhno punčko v sebi. Vsekakor pa s svojimi skrbi in stiskami ne ostajate sami in najdite sogovornika, s katerim boste lahko delili svoje občutke. Seveda mora biti prvi kandidat vaš mož. Skratka vaša mati je naredila najboljše kar je zmogla in znala, zdaj pa ste vi na vrsti, da v odnosu do svojega moža in sina ne ponavljate vzorcev, ki so vam prizadeli največ bolečine. In glede na vaše pripovedovanje ste v stiku z lastno bolečino, kar pomeni, da imate moč in možnost to narediti. Če pa bi pri tem potrebovali tudi strokovno terapevtsko pomoč me lahko pokličete na telefonsko številko 030 33 53 88 ali pišete na info@druzinskaterapija.si.
Pogoji uporabe
Odgovori strokovnjakov so informativnega značaja in ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku in
osebnega posveta z njim. Ne gre za strokovno diagnozo, temveč le za odgovor, ki je podan na podlagi
vprašanja in navedenih informacij uporabnika. Določene informacije s področja zdravstva lahko
zastarajo, kar upoštevajte pri prebiranju starejših odgovorov. Pri zastavljanju vprašanja je zagotovljena
tajnost osebnih podatkov, ki jih posredujete ob registraciji. Strokovnjaki si pridržujejo pravico, da na
določeno vprašanje ne odgovorijo. Pridržujemo si pravico do lektoriranja vprašanja.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
