/41 /11

Njegova diagnoza je cerebralna paraliza tretje stopnje - spastična diplegija.

Mark, pri treh letih, še ne zmore sam hoditi in jesti, nosi očala zaradi škiljenja, ima še pleničke, je pa družaben dobrovoljček. Zaradi motenj v gibanju bi moral imeti nevrofizioterapijo vsaj štirikrat na teden, zaradi finančnih omejitev družine pa je je deležen le dvakrat tedensko, enkrat v zdravstvenem domu in enkrat v samoplačniški obravnavi.

Cena 45-minutne nevrofizioterapevtske obravnave znaša 30 €.

Enkrat mesečno obiskuje tudi delovno terapijo v zdravstvenem domu. Dobro bi bilo, da bi se čim večkrat udeležil tudi plavanja po Halliwick metodi, ki pomaga pri celostnem sproščanju mišic v telesu. Lani mu je tovrstno plavalno terapijo omogočilo društvo Sonček, letos pa bi družina za to morala poskrbeti sama. Žal tega družinski proračun ne dovoljuje. Za ceno hipoterapije se Markova mamica in očka nista niti pozanimala, saj že za vse ostale nimata denarja.

Ko bo Mark dovolj močan za učenje hoje, pridejo na vrsto še therasuit terapije, te pa se izvajajo tri do štirikrat na leto. Cena takšne terapije, za otroke do četrtega leta, ki traja tri tedne po dve uri na dan, je 1.200 €. Cena terapije, za otroke po četrtem letu starosti, ki traja tri tedne po tri ure na dan, pa je 1.800€. Država teh terapij ne sofinancira…čeprav kažejo zelo dobre rezultate.

Družine pa ne pestijo le težave zaradi (pre)dragih terapij. Pred Markovim rojstvom sta starša kupila stanovanje, v katerega sta vložila prav vse in stanovanjski kredit je postal, zaradi usode, ki je družino doletela, velik finančni zalogaj, ki ga še komaj zmoreta. Vse večji problem predstavlja 72 stopnic v stanovanjskem bloku brez dvigala. Mark namreč tehta že 12 kilogramov in pogosto premagovanje stopnic je mamico že stalo zdravja (težave s hrbtenico). Starša trenutno zbirata soglasja sostanovalcev za vgradnjo dvigala in ponudbe za samo dvigalo. Čeprav si niti v sanjah ne predstavljata, kako bosta zbrala sredstva, ki ob soudeležbi še drugih stanovalcev ne bi smela biti prevelika. "Dvigalo bi nam dalo dušo in krila," pravi Markova mama.

Mamica Jasna Furman je po poklicu vzgojiteljica, vendar je kljub intenzivnemu iskanju službe brezposelna. Oče Damijan Krmpotič je po poklicu strojni tehnik in je zaposlen. Ker pa si je v začetku poletja poškodoval nogo, šel na operacijo in rehabilitacijo, ter posledično bil tri mesece v bolniškem staležu, je edini vir dohodka močno usahnil in privedel družino v finančno stisko.

Svojo pomoč v obliki dobrodelnega prispevka lahko za Marka nakažete na:

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana

Tržaška 132, SI-1000 Ljubljana

DELAVSKA HRANILNICA D. D.

IBAN: SI56 61000 1122334482

SWIFT ALI BIC: HDELSI22

SKLIC ali REFERENCA: SI00/21-12-2013

ZELO POMEMBNO JE, DA NAVEDETE PRAVILNI SKLIC!

Markov osebni TRR:

Mark Krmpotič, Kmetijska ulica 3a, 2000 Maribor

SI56 02285-4851689908, odprt pri NLB

V kolikor želite z družino stopiti v stik ali ji kako drugače pomagati pokličite mamico Jasno (041 645 496).