Redno gibanje lahko otrokom z ADHD pomaga predvsem pri pozornosti in izvršilnih funkcijah, najprimernejši šport pa je odvisen tudi od otroka in okolja, v katerem vadi. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko govorimo o otrocih z ADHD, pogosto slišimo, da imajo veliko energije in da jih je treba samo dovolj »zlaufati«. Toda povezava med ADHD in gibanjem je precej bolj zanimiva. Šport ni koristen samo zato, ker se otrok pri njem utrudi.

Raziskave kažejo, da lahko redna telesna dejavnost pri otrocih z ADHD pozitivno vpliva predvsem na pozornost in nekatere izvršilne funkcije – sposobnosti, ki jih otrok potrebuje, da načrtuje, se osredotoči, nadzoruje svoje odzive in se prilagaja različnim situacijam.

Gibanje ni zdravilo za ADHD

Najprej je pomembno poudariti, česa šport ne more narediti. ADHD je nevrorazvojna motnja in gibanje ni zdravljenje, ki bi ga lahko preprosto uporabili namesto druge strokovne obravnave.

Tudi britanske smernice NICE pri ADHD priporočajo zdrav življenjski slog in redno telesno dejavnost, vendar šport ni naveden kot nadomestilo za druge oblike zdravljenja. Podobno zdravljenje ADHD obravnava Ameriška akademija za pediatrijo, ki glede na otrokovo starost in njegove težave med drugim priporoča vedenjske pristope in zdravila.

Šport je torej smiselno razumeti predvsem kot eno od dejavnosti, ki lahko otroku pomaga pri vsakdanjem funkcioniranju in obenem prinaša splošne koristi rednega gibanja.

Kaj pravijo raziskave?

V zadnjih letih je bilo opravljenih več raziskav in analiz, ki so preverjale, kako telesna dejavnost vpliva na otroke in mladostnike z ADHD.

Večji pregled raziskav, objavljen v reviji eClinicalMedicine, je pokazal dokaze o pozitivnem vplivu vadbe predvsem na nepozornost, sposobnost zaviranja impulzivnih odzivov in kognitivno prožnost. To je sposobnost, da se človek prilagodi spremembi in preusmeri z enega načina razmišljanja ali ravnanja na drugega.

Tudi metaanaliza 15 raziskav, v katere je bilo skupaj vključenih 734 otrok z ADHD, je pokazala izboljšanje pozornosti, izvršilnih funkcij in motoričnih sposobnosti.

Vendar rezultati niso enako prepričljivi na vseh področjih. Raziskovalci denimo niso ugotovili jasnega izboljšanja hiperaktivnosti, agresivnega vedenja, socialnih težav ali depresivnih simptomov.

Zato ni povsem pravilna predstava, da bo šport preprosto »odpravil« hiperaktivnost. Njegove koristi so lahko precej bolj povezane s sposobnostjo osredotočanja, nadzorovanja odzivov in reševanja nalog.

Ni pomembno samo, koliko se otrok giba

Posebej zanimivo področje raziskovanja so športi in igre, pri katerih otrok med gibanjem ne ponavlja samo enega in istega giba, ampak mora ves čas tudi spremljati dogajanje okoli sebe.

Predstavljajmo si igro z žogo: otrok mora opaziti, kje je žoga, spremljati druge igralce, predvideti, kaj se bo zgodilo, se odločiti, kam bo stekel, in svoj načrt v naslednjem trenutku morda že spremeniti.

Takšne dejavnosti so kognitivno zahtevnejše.

Metaanaliza 32 raziskav je pokazala, da lahko dejavnosti, ki telesno vadbo združujejo s kognitivnimi zahtevami, koristijo izvršilnim funkcijam in motoričnim sposobnostim ter vplivajo tudi na simptome ADHD. Avtorji so ob tem opozorili, da potrebujemo še kakovostnejše raziskave, preden bomo lahko z gotovostjo povedali, kateri način vadbe je najbolj učinkovit.

Kateri šport je najboljši za otroka z ADHD?

Na to vprašanje znanost za zdaj nima preprostega odgovora. Ne moremo reči, da bi morali vsi otroci z ADHD trenirati nogomet, plavati ali se ukvarjati z borilnimi veščinami.

Raziskovalci so sicer preučevali različne športe.

V manjši raziskavi, v kateri je sodelovalo 40 otrok z ADHD, starih od 9 do 12 let, je 12-tedenski prilagojeni program plavanja prinesel izboljšanja pri nekaterih kazalnikih vedenja, inhibicije in šolskega uspeha.

Raziskovali so tudi judo. V raziskavi s 57 otroki z ADHD so po trimesečnem programu ugotovili izboljšanje nekaterih vidikov vizualno-prostorskega delovnega spomina. Vendar tudi pri judu rezultati različnih raziskav niso povsem enotni.

Posamezna pozitivna raziskava zato še ne pomeni, da je določen šport najboljša izbira za vse otroke z ADHD.

Ekipni ali individualni šport?

Tudi tukaj ni univerzalnega pravila.

Nekaterim otrokom lahko ustrezajo športi, pri katerih se veliko dogaja in se morajo hitro odzivati na spreminjajoče se okoliščine. Drugim lahko bolj odgovarja individualna dejavnost z jasnejšo strukturo in manj zunanjimi dražljaji.

Pri izbiri je zato smiselno opazovati predvsem otroka. Ali se treninga veseli? Mu uspe slediti? Je pogosto razočaran? Se dobro počuti v skupini? Mu ustreza način, kako trener podaja navodila?

Pomemben del zgodbe namreč ni samo šport, ampak tudi okolje, v katerem otrok trenira.

Ko je težava čakanje in ne sam šport

Organizacija CHADD, ki se ukvarja z ADHD, opozarja na nekaj zelo praktičnih težav, s katerimi se lahko otrok z ADHD srečuje pri športu.

Težje mu je lahko takrat, ko mora dolgo stati v vrsti in čakati, da pride na vrsto, ko trener poda več navodil hkrati ali ko mora dlje časa spremljati dogajanje, ne da bi bil sam aktivno vključen.

To ne pomeni, da otrok ni za šport.

Pomagajo lahko kratka in jasna navodila, konkretne naloge, manj časa brez aktivnosti in dobra komunikacija med trenerjem, otrokom in starši.

Prav trener je zato lahko eden ključnih dejavnikov pri tem, ali bo otrok v določenem športu užival in vztrajal.

»Samo porabiti mora energijo« je preveč preprosto

Pri otroku, ki je ves čas v gibanju, je mamljivo pomisliti: če bo dve uri tekal za žogo, bo potem končno miren.

Toda raziskave o ADHD in športu kažejo precej širšo sliko. Koristi telesne dejavnosti niso povezane samo s tem, da se otrok fizično utrudi.

Raziskovalci preučujejo njen vpliv na pozornost, sposobnost zaviranja impulzivnih odzivov, kognitivno prožnost in druge izvršilne funkcije. Zanimanje zato vse bolj vzbujajo tudi dejavnosti, ki povezujejo telesno gibanje z razmišljanjem, odločanjem in hitrim odzivanjem na okolico.

Najpomembneje je, da otrok najde gibanje zase

Za otroke in mladostnike na splošno velja priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, naj imajo v povprečju vsaj 60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti na dan. To ni posebno priporočilo za ADHD, ampak priporočilo za zdravje vseh otrok in mladostnikov.

Raziskave pri ADHD za zdaj ne omogočajo tako natančnega recepta, da bi lahko staršem svetovali točno določeno število treningov ali minut vadbe, ki bi izboljšale simptome.

Prav tako nimamo enega športa, ki bi bil dokazano najboljši za vse otroke z ADHD.

Veliko pomembneje je poiskati dejavnost, ki otroku ustreza, v kateri se dobro počuti in pri kateri lahko vztraja. Nekdo jo bo našel v ekipnem športu, drugi v bazenu, tretji v borilnih veščinah ali kakšni drugi obliki gibanja.

In če otrok pri prvem športu ne najde svojega mesta, to še ne pomeni, da šport ni zanj. Včasih potrebuje samo drugačno dejavnost, drugačen način treninga ali okolje, ki mu bolj ustreza.