Takole sem se veselila svojega vnučka Liama.

Prvi in nepozabni trenutki z vnukom

/21 /11

Teden dni je še bilo do Anjinega predvidenega datuma poroda, ko me je zjutraj zbudil telefon. Bila je hči Anja. Vsa v paniki sem skočila s postelje z mislimi, da se pripravlja na odhod v porodnišnico. Dvignila sem telefon in se s tresočim glasom odzvala na klic.

"Mami, a bi ti šla danes z mano v Avstrijo? Moram nujno še nekaj nakupiti za dom in pisarno."

Najprej sem jo seveda vprašala »po zdravju«. Pohajkovanje po trgovinah tik pred porodom v tuji deželi zame niti slučajno ni bilo primerno. Seveda sem v trenutku dobila njen odgovor, da pa ona nikakor ni bolna in da ji pot v Avstrijo ne predstavlja nobenega problema.

Po najinem pogovoru, ki je kar trajal, saj sem vztrajala, da je v Avstrijo ne peljem, me je s svojim značilnim »Mami!« na koncu vendarle prepričala. Pred odhodom sem ji še naročila, naj vendarle preveri, kje se nahaja najbližja porodnišnica, saj sem bila v skrbeh, če bi se kaj zgodilo med potjo.

Pot in nakupovanje po trgovinah je moja noseča hči prenašala več kot odlično. Nič se ji ni mudilo domov, nič ni bila utrujena, le jaz sem bila vsak trenutek z mislimi pri rojstvu svojega prvega vnučka. Ves čas me je begalo razmišljanje, kaj storiti, če ji sredi trgovine odteče voda, če se pojavijo popadki ali če ji celo postane slabo.

Anja je opazila, da mi misli uhajajo, zato je ves čas govorila z menoj, da me je zamotila. Bila je moja »terapevtka«. Zaradi mojega paničnega razmišljanja sem jo občasno celo spravljala v slabo voljo, saj sem jo sredi velikega trgovskega centra večkrat spraševala o njenem počutju. Vsakič mi je z nekoliko nejevoljnim tonom odgovorila, da se počuti dobro. Kljub mojim skrbem pa sva "najin dan" ponovno preživeli zelo lepo. Bližal se je večer in na poti proti domu sva ga zaključili z okusno večerjo v gostišču blizu doma.
 

Tri dni pred predvidenim datumom poroda me je znova zbudil zvonec telefona. Panična kot sem bila zadnje dni sem znova skočila s postelje, čeprav je telefon ležal na nočni omarici zraven mene. Bila je moja mami, ki me je vsa v skrbeh spraševala po Anjinih »nakupovalnih avanturah«, ki jih je imela zadnje dni.

Lahko celo rečem, da mi je nekoliko odleglo, saj sem pričakovala Anjin klic. Vsako zvonenje telefona me je spravljalo v dodaten stres, saj sem vedno bolj imela občutek, da se je čas poroda začel. In telefonski klici so se v dnevih pred porodom kar vrstili. To moram priznati - moji občutki so bili pri vsakem klicu vse prej kot odlični. Anjini obiski in telefonski klici so me namreč v vsakem trenutku postavljali v negotovost in me opozarjali na dejstvo, da bo pa kmalu prišel čas, ko bo moja Anja postala mamica.

En dan pred predvidenim datumom poroda, petek. Zjutraj ponovno zazvoni telefon. Tokrat je bila prijateljica, s katero sva  žalovale za nedavno izgubo naše ljube sodelavke. Vsa žalost, ki me je ob tem dogodku prevzela, se je obrnila v veselje, ko sem prejela sporočilo moje ljube Anje:

"Mami, danes bom rodila."

Zaradi obilice solz, ki so se nabrali v mojih očeh in napolnili še zadnje očesne mešičke, nenadoma nisem več uspela videti namizja telefona, da bi jo lahko poklicala nazaj. Trajalo je kar nekaj časa, da sem se izjokala in pogovorila sama s seboj, nato pa s tresočim in jokajočim glasom poklicala Anjo.

Bilo mi je zelo hudo, da nisem bila ob njej, da je nisem mogla držati za roko in jo pestovati. Naenkrat je spet postala moja mala nebogljena punčka, ki sem ji vedno - v dobrem in slabem - stala ob strani. Žal sem tokrat prvič ostala nemočna. Molk, ki je zaradi joka veselja in strahu pred Anjino bolečino nastal sredi telefonskega pogovora, mi je paral srce.

Moja nemoč in krajevna razdalja, ki naju je ločevala, sta botrovali mojemu strahu. Imela sem občutek, da se dogaja nekaj najhujšega. Sama sebe sem bodrila in prepričevala, da bo porod potekal dobro, da bom lahko kmalu vzela v naročje svojega zlatega vnučka ter končno postala tudi sama najboljša babi na svetu. Klic sem zaključila z mislijo, da se rojeva dete, ki se bo dotaknilo naših src, nam podelilo mir v dušo in občudovanja polno blaženo ljubezen.

Takoj za tem sem sedla v avto in se odpeljala proti Mariboru. Med vožnjo so mi po glavi ves čas rojile misli, kako bo moja Anja, ki je bila "še včeraj sama otrok", rodila svojega prvega otroka. Mitja, ki je bil ves čas ob njej in jo spodbujal pri popadkih, me je sproti obveščal o vsakem koraku Anjinega rojevanja.

Tako je 10. avgusta 2018 ob 20.03 uri privekal na svet težko pričakovan dojenček, ki je zares napolnil srca vseh nas ter bližnjih in daljnih prijateljev. Sporočila in klici so se kar vrstili. Tako sem že po nekaj minutah dobila prvo slikico svojega vnučka. Prav tako sem nekaj minut po rojstvu že slišala jok malega Liama, ki mi je dodatno vlival voljo in ljubezen po najlepših trenutkih življenja.

Moj vnuk Liam, ki je postal moj zaklad in ga bom kot najboljša babi na svetu s svojimi očmi vodila skozi življenje in mu kazala pot babiškega junaštva, mi je dal željo, da znova okusim iskreno ljubezen, sedaj do otroka mojega otroka.
 

Moderna babi ali Mojca Cimerman je profesorica razrednega pouka in že vrsto let zaposlena kot učiteljica na osnovni šoli, sicer pa mama in babica, ki je skupaj s svojo hčerko ustanovila podjetje BOOST UP - digitalno agencijo za internetni marketing. Več o njej najdete na njeni spletni Modernababi.si in na njeni Facebook strani.