Na kaj lahko vplivam in na kaj nimam nobenega vpliva?

/11 /11

Ko se poskušam spomniti, kdaj sem se prvič srečala s situacijo, ko sem bila brez moči, idej in nadzora nad življenjem, mi misli uidejo v čas, ko sem hči Anjo, takrat še komaj 15-letno dekle, na njeno veliko željo pospremila na letališče, od koder je poletela na tritedensko izobraževanje v Oxford.

Prav v tistem času so namreč Veliko Britanijo zajele poplave z močnim dežjem, od koder so iz določenih predelov ljudi celo evakuirali.

Še vedno se zelo dobro spominjam, da je bilo to moje prvo zelo težko obdobje v življenju, saj hčerki nikakor nisem mogla pomagati. Tako daleč stran sem bila povsem nemočna. Takrat še ni bilo pametnih telefonov in računalniki še niso bili v tako pogosti uporabi, zato je bil stres, ki sem ga ob tem doživljala, iz dneva v dan večji.

V resnici se je takrat zame čas ustavil. Ni čudno, da sem zbolela.

Občutek, da ne obvladujemo življenja ter da nas drugi vodijo in nadzirajo je v današnjem času vse bolj pogost. Zadnja leta se tako pojavlja veliko navideznih rešitev, kako obvladovati stres in kako si urediti življenje, da bo spet v naših rokah. V resnici se še prepogosto dogaja, da si ravno s temi "rešitvami" nakopljemo dodatne težave in tako še poslabšamo lastno situacijo.

Številni guruji na svetovnem spletu tako ponujajo raznovrstne rešitve, kako obvladovati stres. Pa vendar je med njimi veliko takšnih, ki so resnično dobri, saj na prvo mesto postavljajo zavest o sebi. Naše miselne predstave o sebi, ki si jih zgradimo v glavi, so namreč bistvene za izhod iz navidezno brezupnega položaja.

Miselna vizualizacija trenutne stresne situacije in doživljanje le te je izrednega pomena. Šele, ko se zavemo, katere naše potrebe so ogrožene (če sploh so!), smo že na dobri poti razreševanja stresne situacije.

Obvladovanje stresa namreč pomeni, da zberemo pogum in se soočimo z določenimi dejstvi, ki nas zavirajo pri nadaljnjem funkcioniranju. V kolikor imamo nedokončane in neozaveščene misli o težavni situaciji, ki nas je postavila v brezupen položaj, enostavno ne moremo pristopiti k razreševanju težave.

Šele, ko zmoremo razmejiti, na kaj dejansko imamo vpliv in na kaj nikakor ne moremo vplivati, pa ne glede na to, kako zelo se trudimo, lahko postopoma začnemo iskati pot do rešitve.

Stresnih situacij je v življenju ogromno. Stres najdemo na delovnem mestu, v družini, v družbi in v nas samih. Ne glede na to, kje nas je doletel, vedno pomeni nekaj, na kar nismo bili pripravljeni ali/in nismo pričakovali.

In kako ga torej obvladati? Obvladovanje stresa je možno le, če imamo zgrajene strategije in ideje reševanja konfliktov, jasna pričakovanja in dobro oblikovana življenjska stališča ter nenazadnje dovolj veliko samozavest in dovolj dobro samopodobo.

Če se vrnem v mojo stresno situacijo iz začetka bloga. Sama si pred tem dogodkom nikoli v življenju nisem predstavljala, da bom šla skozi niz stresnih situacij, ki sem jih prvič doživela ob ločitvi od 15-letne hčerke. Anja je namreč od tega prvega odhoda od doma več let zaporedoma svoje poletne počitnice izkoristila za učenje angleškega jezika v tujih državah.

Ker je bila moja prva izkušnja tako zelo slaba, sem se za vsak njen odhod v tujino psihično pripravljala skoraj pol leta. Ko je pri 21. letih odšla na enoletni študij v Španijo, sem imela že kar trdo kožo in bila sposobna razumeti njeno željo po odkrivanju novega.

Pa vendar sem kljub računalnikom in telefonom njen odhod na izobraževanja in kasneje tudi selitev v tuje dežele doživljala kot velik stres in breme. Da sem vse skupaj lahko zares predelala, je moralo preteči kar nekaj časa.

Opogumljala sem se tako, da sem si v zavest vedno znova priklicala močno voljo, ki me je spodbudila k pozitivnim mislim in jasno zastavljenim ciljem. S pomočjo svoje hčerke Anje sem se tako naučila svoj stres obvladovati s trdno voljo, pogumom in željo po sreči.

Svoje misli sem zavestno usmerjala v hčerino srečo in si tudi tako pomagala pri ozaveščanju dejstva, da moja Anja ni nič več otrok, temveč postaja odrasla oseba, ki se osamosvaja, zato je prišel čas, da se tudi sama razbremenim te pretirane skrbi zanjo.

Danes tako ne hči ne jaz ne živiva v svojem rojstnem kraju, kar ni ravno značilno za Slovence. Čeprav Anja geografsko živi daleč od mene, sva si vendar zelo blizu. V dobi virtualnega življenja namreč razdalje v kilometrih ne štejejo več, saj lahko še vedno vsak dan prejmem fotografije in videe svojega vnučka ter tako vsaj nekoliko nadomestim čas, ko nismo skupaj. 

Kljub temu, da se stres seveda še vedno pojavlja, saj je del življenja, se sama zavestno osredotočam na pozitivne misli, srečo in vse dobro, kar nas obdaja.

Tudi, ko me poskušajo odnesti skrbi glede hčerke in njene družine, ki živi daleč stran od mene.

Moderna babi ali Mojca Cimerman je profesorica razrednega pouka in že vrsto let zaposlena kot učiteljica na osnovni šoli, sicer pa mama in babica, ki je skupaj s svojo hčerko ustanovila podjetje BOOST UP - digitalno agencijo za internetni marketing. Več o njej najdete na njeni spletni Modernababi.si in na njeni Facebook strani.