Vsak trenutek se bom trudila biti v stiku s svojim najgloblejšim bistvom. (Foto: Pexels.com)

/11 /11

V zaprtih prostorih je spet obvezna zaščitna maska, ki je sama ne morem in nočem nositi.

Na dopust v tujino si iskreno ne upam (pa v resnici niti posebno ne želim), saj nikoli ne veš, kdaj bo država čez noč ponovno zaprla meje.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se že aktivno pripravlja na šolsko leto 2020/2021 s kombiniranim šolanjem na daljavo, izredni ukrepi zaradi koronavirusa pa bodo verjetno tudi kar ostali. Zaradi zame nesprejemljivih pogojev bom zato svoji hčerki najverjetneje prisiljena šolati na domu, kar niti približno ne bo lahek zalogaj.

Če tem skrbem dodam še spraševanje, kaj za vraga se dogaja v svetu ter kam nas pelje ta globalni strah in vse večja digitalizacija družbe, je iskreno prav težko najti nek stabilen notranji mir.

In kako se v tem občutenju zunanjega in notranjega kaosa usmeriti v koronapoletje in vse prijetno, kar paše k poletju?

Se z načrtovanjem poletnega dopusta (obvezno nekje sredi čudovite slovenske neokrnjene narave) le tolažim in bežim pred prihodnostjo ali je prav, da si vzamem pravico do sproščenih in optimističnih poletnih dni?

Svet zunaj tebe je samo odslikava tvoje notranjosti, se strinjajo številni modreci in stare kulture, ki so se še zavedale omejenosti in hkrati vsemogočnosti človeka.

Kaj si torej želim - zasekirano in zateženo poletje ali poletje, v katerem bom sledila svoji duši in jo nahranila z vsemi bogastvi, ki jih ponujajo poletna narava in visoke vibracije Zemlje?

Res je, trenutno je v Sloveniji in svetu toliko nepravilnosti, nepravičnosti, nesvobode in norosti, da bi lahko od jutra do večera bentila in se jezila ter si izpulila ne le prav vse lase, temveč tudi vse dlake na telesu.

Pa se ne grem te igre!

Zavestno sem se namreč odločila, da bo to koronapoletje moje najlepše poletje v življenju.

"Helena, spet pretiravaš. Pa saj to ni možno. In kako boš to sploh izvedla?" me izziva notranja prijateljica, imenovana Črviček dvoma.

V resnici je recept zelo preprost. Ne le vsak dan, prav vsak trenutek se bom trudila biti v stiku s svojim najgloblejšim bistvom, pa ni važno, kaj bodo porekli drugi in okolica.

"Zakaj pa ne nosiš maske? Saj je vendar obvezna!"

"Ker mi jemlje svobodni dih, obraz, zdravje in svobodo. Pa še nikogar ne ščiti - ne mene ne drugih."

"A pa te ni nič strah korone? In smrti?"

Ne, ni me strah ne korone ne smrti. Če me je že česa strah, me je strah prostovoljne izgube dušne svobode. Toda, dokler sem v globokem stiku sama s sabo, z naravo ter vsemi živimi in neživimi bitji, ki me obkrožajo, sem globoko mirna. Pomirjena. Zadovoljna in srečna. Četudi mi marsikaj ni všeč in me svet navidezno ves čas omejuje.

Zato bom v tem koronapoletju počela samo tiste reči, ki zdravo in bogato hranijo moje telo. Ki odpirajo in grejejo moje srce. Ki oživljajo mojo dušo, ki slavi življenje in vse živo. Tudi viruse, ki živijo okrog mene, na meni in v meni. Kjerkoli že so, so tam namreč z razlogom. Tudi zato, da me nekega dne razgradijo, spremenijo v zemljo in iz mene zraste novo življenje.

In tako pomagajo pri tem večnem ciklu življenja in smrti, ki ga noben človek in nobeno človekovo dejanje ne more zaustaviti, iz njega izstopiti ali ga kakorkoli prelisičiti. Ne glede na to, koliko denarja ima in kako zelo napredno tehnologijo izumi. 

Narava ima namreč vedno prav in prav vedno ljubeče skrbi za vse svoje prebivalce. Tudi v tem koronapoletju, ki bo moje najlepše poletje v življenju. 

Greš z mano na to čudovito poletno pot, ki diši po bezgu in gozdnem mahu ter boža kožo z nežnim in čistim vetrom, ki je kot voda pritekel z gora?       

Helena Primic je sodelavka Uredništva portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka in tekstopiska pri Besedula, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

Kot filozofinjo in staro dušo jo bolj kot sodoben svet privlačijo arhetipi in mistika starih svetov, ki jih odkriva skozi psihologijo, mitologijo, šamanstvo in različne metode osebnostne rasti. Predvsem pa verjame, da smo vsa živa (in neživa) bitja povezana v Eno, zato vedno znova išče nove poti povezovanja in medsebojne ljubezni.

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.