Kaj si jaz letos želim od Božička?

/11 /11

Čeprav ob pismu za Božička po navadi pomislimo na otroke in njihove želje po igračah in drugih materialnih dobrinah, si otroci v resnici tako želijo kot potrebujejo popolnoma druge reči.

Da se mami in oči dobro razumeta in ne prepirata. Da se imata rada.  

Da je doma veselo in razigrano. Tudi, ko nam kaj ne gre in imamo težave.

 Da ima družina zares čas drug za drugega, da si torej starši vzamemo čas za otroke tudi, ko imamo veliko dela in se nam mudi.

Da se na njih preveč ne jezimo in kričimo, temveč razumemo, da jim je kdaj šola beda, da se jim ne da pospravljati, da zelo dobro vedo, da preveč "visenja" na spletu škodi, toda če je pa tako zabavno.

Da opazimo, ko jim težko, četudi se trudijo to skriti tako pred nami kot sami pred sabo.

Da jih zares vidimo.

Da jim imamo radi točno takšne, kot so.

V resnici si vse to želimo tudi starši. Tako za otroke kot zase. Zato sem se letos odločila, da tudi jaz napišem pismo Božičku. V imenu vseh parov, ki se trudijo zanositi, vseh nosečnic in bodočih očetov ter vseh mamic in očkov, ki se vsak dan trudijo biti najboljši starši na svetu.

Dragi Božiček!

Želim si, da letos prineseš: 

• Točno toliko tistih nepozabnih pluskov, kot je srčnih želja v srcih parov, ki se trudijo zanositi.
• Vsem nosečnicam zdravo in sproščeno nosečnost, bodočim očetom pa občutke
  pozitivnega pričakovanja in zaupanja v svoje očetovstvo.
  
• Vsem utrujenim in izčrpanim mamam več in dovolj časa samo zase.
  
• Zaskrbljenim in nesigurnim mamam notranji mir in zaupanje vase.
  
• Izgubljenim očetom pot, ki jih bo pripeljala nazaj k sebi in ljubezni do otroka.
  
• Odrinjenim očetom priložnost, da zgradijo svoj edinstven odnos z otrokom.
• Staršem, ki so se znašli v težki družinski situaciji, sprejemanje življenja
  in vero v boljšo prihodnost.
  
• Staršem bolnih otrok veliko razumevanja in sočutja do sebe, da bodo lahko
  še naprej tako požrtvovalno skrbeli za svoje bolne otroke.
  
• Staršem, ki so izgubili otroka, pravo "zdravilo", ki bo zacelilo njihovo rano izgube.
• Vsem staršem tega sveta, da ne bi nikoli obupali nad odnosom s svojimi otroki
  in jih imeli vedno tako radi kot tisti trenutek, ko so se rodili.
  

mama Helena, ki je bila letos še kar pridna, toda priznam, da velikokrat tudi poredna

Helena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka, tekstopiska, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

Imena in drugi osebni podatki v blogu so izmišljeni, sicer pa tudi vsebina bloga ni dobesedni posnetek resničnosti, temveč je prirejena zgodbi in sporočilu bloga. Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.